Vsak podjetnik mora neprestano razmišljati o možnostih in sprejemati odločitve. Poleg tega se sooča s pomanjkanjem virov, denimo denarnih, časovnih in človeških, zato oportunitetni stroški v procesu odločanja razkrivajo dodatno dimenzijo.

Ti stroški preprosto povedano predstavljajo vrednost alternative, ki se ji odrečemo takrat, ko se odločimo za določeno možnost. Če torej izberemo možnost A namesto B, oportunitetni stroški predstavljajo vrednost možnosti B.

Oglejmo si primer, kjer imamo lasti pisarno, ki jo uporabljamo za poslovanje. Pisarno lahko uporabljamo še naprej, kjer mesečni prihodki naše dejavnosti v povprečju znašajo 100 enot, vendar hkrati ugotovimo, da bi jo lahko oddajali za 125 enot na mesec. Če upoštevamo, da oportunitetni stroški prve možnosti znašajo 125 enot, zadnje pa 100 enot, velja razmisliti o tem, da bi prostore ponudili v najem.

Predstavljajmo si še, da se ukvarjamo s trgovino in razmišljamo, ali bi povečali obseg inventarja. Večje zaloge ob potencialno nižji stopnji rasti prodaje našemu dobičku resda ne predstavljajo takojšnje grožnje, vendar to lahko na dolgi rok pomeni visoke oportunitetne stroške, saj ob zmanjšanem obsegu prodaje inventarja ne moremo hitro pretvoriti v denar.

Če bi to lahko storili in bi imeli zalogo v vrednosti 500 enot, bi lahko razmišljali o alternativah. Teh 500 enot bi lahko odnesli v banko in varčevali s 5% obrestmi, kar predstavlja  oportunitetne stroške v višini 25 enot. Če bi dobili priložnost investirati v posel, ki zagotavlja 20% donosnost, bi oportunitetni stroški v primeru, da smo inventar prisiljeni obdržati, znašali 100 enot.

Vir: Ong, Henry. Entrepreneur 101: What is Opportunity Cost. Enterpreneur.com.ph, 23.2.2011