Proti koncu letošnjega leta je vsaj za male podjetnike pogosta tema najava pavšalne obdavčitve. Ta naj bi jim koristila, vendar se zaradi marsikaterih lukenj ne morejo odločiti, če se jim v resnici splača.

Prostovoljno jo lahko koristijo samostojni podjetniki, pa tudi druge vrste podjetij, ki v preteklem leti niso imel več kot 50 tisoč evrov obdavčljivih prihodkov. Tisti, ki so presegli mejo 50 tisoč evrov obdavčljivih prihodkov in tisti, ki ne spadajo v kategorijo gospodarskih družb, to so na primer sindikati, zbornice in društva, pa niso upravičeni do pavšalne obdavčitve.

Pavšalna obdavčitev naj bi olajšala poslovanje ter znižala stroške manjšim podjetjem in družbam, saj naj bi se jim zmanjšali administrativni stroški. Poleg tega, naj bi osebe s tem lažje ustanovile in zagnale podjetje. Podjetniki bodo morali po zdajšnjih predlogih morali voditi evidenco vseh obdavčljivih prihodkov, od katerih se bo odštelo 70 odstotkov priznanih normiranih stroškov. Ostanek, torej 30 odstotkov prihodkov, bo obdavčenih po ustrezni stopnji.

Aprila letos so bili podani zakonski predlogi, ki naj bi zgoraj omenjeno mejo s 50 tisoč evrov obdavčljivih prihodkov dvignili na 100 tisoč in 70 odstotkov normiranih stroškov na 80 odstotkov. Junija so bili predlogi sprejeti in se bodo uporabljali od 1 januarja 2015 naprej.

Poleg tega spremembe prinašajo tudi manjšo administracijo, lastno izbiro evidenc za notranje potrebe in računovodskih poročil za lastno poslovno odločanje, bolj enostaven davčni pregledi, kjer bo večji poudarek na prihodkih kot na odhodkih in proporcionalna. obdavčitve v višini 20 odstotkov.

Pravne osebe, razen samostojnih podjetnikov, morajo še vedno voditi dvostavno knjigovodstvo, vendar je za samostojne podjetnike priporočljivo vsaj enostavno knjigovodstvo priporočljivo.