Arhiv Značk: samozaposlitev

Samostojni podjetik

Podjetništvo,,

Odločati o lastni usodi, sami skrbeti zase, biti ključni igralec. To je samostojni podjetnik.

Časi redne zaposlitve so skoraj mimo. Dnevi, ko ste šli na razgovor in čakali na klic o sprejetju ali zavrnitvi so že skoraj zgodovina. Čeprav večina še vedno sanja o redni in dobro plačani službi. Le še redke vrste izobrazbe odpirajo vrata v svet zaposlenih. Biti zdravnik, je ena takšnih. Ker pa je za vse ostale precej težko dobiti in tudi obdržati službo, je najboljša možnost, možnost samozaposlitve. To pomeni, da sami skrbite za prihodke in odhodke. Sami si “nakažete” plačo, plačate prispevke, plačate dopust, bolniško itd.

Samozaposlitev ima določene prednosti in določene pomanjkljivosti. Zagotovo največja slabost je neplačan dopust. Vsak trenutek, ko ne delate, bodisi ste na dopustu, ste na bolniški ali pa enostavno ni toliko dela, morate plačati določene prispevke. Čeprav v teh dneh morda niste zaslužili niti centa, morate vsakega 15. v mesecu plačati prispevke za samostojne podjetnike. Te vam omogočijo delovno dobo in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje. To pa pomeni, da sredi meseca morate nakazati določen znesek. Višina prispevkov je odvisna od lansko letnega prihodka. To pa pomeni, da če ste letos zaslužili zelo veliko denarja, se vam bo premija za prispevke, povišala.

Bistvene prednosti samozaposlitve pa so, lastna odgovornost, lastna skrb za delo, večja mobilnost in prilagodljivost, manjša obdavčitev. Davek je pri samostojnih podjetnikih lahko zelo nize, ne glede na dohodek. Vse kar dejansko potrebujete, če želite ustanoviti s.p. je osebni dokument ter davčno številko in že danes lahko na uradu za javnopravne agencije registrirate svoje prvo podjetje.

Sprememba iz navadnega v popoldanski s.p

Podjetništvo,,,

Popoldanski s.p. (tako se pogovorno imenujejo osebe, ki svojo dejavnost opravljajo kot popoldanski poklic) se ne razlikujejo od običajnega s.p. v ničemer, razen v zavarovalni podlagi.

Pri tem pa je pomembno vedeti, da ima lahko popoldanski s.p. le oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas oziroma je že vključena v socialna zavarovanja v polnem obsegu. Tako popoldanskega s.p. ne morejo imeti osebe, ki so zaposlene za polovični ali kateri drug krajši delovni čas.

Navadni s.p. (samozaposlitev) plačuje polne prispevke, popoldanski s.p. pa ne

Navadni s.p., v tem primeru gre torej za samozaposlitev človeka, je zavarovan po zavarovalni podlagi 005, kar pomeni, da je dolžan obračunavati polne prispevke za socialno varnost.

Medtem, ko je popoldanski s.p. zavarovan po zavarovalni podlagi 001 (kot oseba, ki je v delovnem razmerju) ali pa kot 013, 016, 019 itd. V zvezi s svojo dejavnostjo pa plačuje pavšalne prispevke v višini cca. 65 evrov mesečno.

Če se samostojni podjetnik odloči zaposliti oziroma vstopiti v delovno razmerje, hkrati pa obdržati svoj s.p., se bo slednji z dnem vstopa v delovno razmerje preoblikoval v popoldanski s.p.

Delodajalčeva dolžnost je, da delavca prijavi na dan pričetka opravljanja dela v socialna zavarovanja. To stori tako, da preko portala eVEM odda M1 obrazec.

S.p. oziroma po novem delavec pa se mora odjaviti iz socialnega zavarovanja kot samozaposlena oseba in se prijaviti kot popoldanski s.p. To stori tako, da odda M2 obrazec za odjavo in M12 obrazec za prijavo preko portala eVEM.

Še glede časovne dimenzije. Smiselno je, da delavec počaka, da ga delodajalec prijavi v socialna zavarovanja in mu o tem preda potrdilo, nato pa delavec odda odjavni obrazec z datumom enega dne pred prijavo, in prijavni obrazec na dan prijave.

Torej, če prične z novo službo na dan 1.2., potem ga mora na tisti datum v socialna zavarovanja prijaviti delodajalec. Delavec oz. s.p. pa odda odjavni M2 obrazec z datumom 31.1. in prijavni M12 obrazec z datumom. 1.2.