Samostojni podjetnik je pravnoorganizacijska oblika, ki omogoča opravljanje dejavnosti. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le posamezna fizična oseba. Tovrstna družba večih podjetnikov ne more obstajati.
Prednosti:
- denaren vložek v obliki osnovnega kapitala ni potreben;
- razpolaganje z denarjem je prosto;
- ustanovitev je hitra in enostavna;
- stroški administracije so nizki.
Slabosti:
- samostojni podjetnik ni ločen od fizične osebe;
- odgovarja se z vsem svojim premoženjem;
- davki so visoki, če so dobički visoki;
- v poštev pridejo le ob podjetju z 1 osebo;
- ima nižjo kredibilnost kot npr. d.o.o.
Posameznik, ki se odloča za to, da se bo prvič podal na podjetniško pot, najpogosteje izbere to obliko podjetja. Ravno zato, ker ni zahtevan začetni vložek, je ta oblika najlažje dosegljiva začetnikom.
Navaden ali normiran s.p.?
Razlika med navadnim in normiranim s.p.-jem je v tem, da je pri normiranem višina odhodkov vnaprej določena oziroma predpostavljena glede na prihodke, ki jih podjetnik v procesu poslovanja prejme. Ta delež znaša 80 %. Ta oblika poslovanja samostojnemu podjetniku olajša evidence, saj mora knjižiti le podatke o prihodkih, ob koncu leta pa mu ni treba pisati letnega poročila. Tudi najem računovodje v tem primeru ni nujen. Podjetju se to splača, če ima nizke odhodke. To je možno predvsem takrat, ko gre za storitvene dejavnosti.
Navadni s.p. pomeni, da mora posameznik voditi točno evidenco glede vseh prihodkov in odhodkov, ki jih ima na račun poslovanja. Za tak način poslovanja je skoraj obvezna odločitev za računovodjo. Ob koncu leta je treba izdati letno poročilo. Tak način je bolj primeren za podjetje z visokimi odhodki, to so predvsem proizvodne dejavnosti.
Registracija samostojnega podjetnika
Ko se posameznik odloči, da se bo registriral kot samostojni podjetnik, mora premisliti naslednje: kako se bo podjetje imenovalo, s kakšno dejavnostjo ali več njih se bo ukvarjalo, kje bo sedež podjetja ter kje bo izvedel postopek registracije. Nato mora poskrbeti še za poslovni račun.
Ime podjetja
Ime podjetja je njegov razpoznavni znak in prvi podatek, ki ga stranka vidi. Iz njega mora biti razvidno, s čim se podjetje ukvarja, lahko pa vsebuje tudi nekatere druge sestavine, ki omogočajo personifikacijo. V vsakem primeru je treba navesti ime in priimek samostojnega podjetnika, nato sledi kratica s.p., v nadaljevanju se še napiše dejavnost, s katero se podjetje ukvarja. Temu lahko sledi še fantazijsko ime, ki ga izbere podjetnik sam. Pomembno je, da se ime podjetja razlikuje od drugih, da ne pride do podvajanja.
Obstajajo določene omejitve kar se tiče fantazijskega imena podjetja. Ne smejo biti uporabljena imena ali oznake tujih držav ali mednarodnih organizacij. Prepovedana je uporaba besed in znakov, ki nasprotujejo morali. Prepovedana je tudi uporaba besed, ki vsebujejo znamke. Fantazijsko ime firme je sicer, zaradi morebitne usmerjenosti na tuje trge, v kateremkoli jeziku, mora pa biti sestavina, ki nakazuje na dejavnost, s katero se podjetje ukvarja, v slovenskem jeziku.
Pri izbiri imena za podjetje si je dobro vzeti čas, pri tem pa upoštevajte, kakšen vtis bi radi z imenom pustili na drugih. Pri tem bodite osredotočeni na svoje cilje ter na ciljno publiko. Idealna izbira imena je taka, da je le-to edinstveno, nosi neko zgodbo ter hkrati da jasno vedeti, s čim se podjetje ukvarja.
Dejavnost podjetja
V Standardni klasifikaciji dejavnosti so navedene kategorije dejavnosti, za katere se lahko podjetnik ob registraciji podjetja odloči. Za opravljanje nekaterih dejavnosti niso določeni nobeni posebni pogoji, druge dejavnosti pa so regulirane. To, da so nekatere dejavnosti regulirane, pomeni, da je mora posameznik za registracijo in opravljanje le-teh izpolnjevati določene pogoje. Pogoji so večinoma vezani na pridobitev ustrezne izobrazbe z določenega področja. V Standardni klasifikaciji dejavnosti so dejavnosti kategorizirane po posameznih področjih, ki so označena s črkami od A do U. Tako na primer A predstavlja kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B rudarstvo, C predelovalne dejavnosti.
Podjetnik se lahko odloči za opravljanje ene ali več dejavnosti. Dejavnosti lahko tudi dodaja tekom poslovanja in jih poljubno spreminja. Vseeno pa obstaja ena glavna dejavnost, na podlagi katere naj bi podjetnik pridobil največ prihodkov.
Sedež podjetja in poslovni naslov
Sedež podjetja predstavlja kraj, kjer namerava podjetnik poslovati. če namerava poslovanje izvajati na več koncih, se kot sedež navede tisti kraj, kjer namerava delo opravljati največji del časa. Poslovni naslov je naslov v tistem kraju, določen z ulico in hišno številko.
Veliko samostojnih podjetnikov delo opravlja kar od doma. Nekateri pa se zaradi narave dela odločajo za nakup ali najem poslovnih prostorov. Če namerava podjetnik podjetje registrirati na domačem naslovu, mora pridobiti tudi dovoljenje lastnika, v primeru, če to ni on sam. Tukaj se lahko včasih zaplete. Brez pridobljenega dovoljenja namreč postopka registracije na tem naslovu ni mogoče izvesti. Tako se nekateri podjetniki odločajo za najem virtualne pisarne. Gre za možnost, da se za nekaj 10 evrov na mesec pridobi poslovni naslov, na katerega posameznik registrira dejavnost. Delo tako lahko še vedno opravlja od doma, podjetje pa normalno registrira. Ker je informacija o poslovnem naslovu vidna vsem, je v primeru, ko podjetnik živi v krajih, oddaljenih od mesta, to pa je lahko neprivlačno za stranke, boljša izbira najem poslovnega naslova.
Postopek registracije
Registracija samostojnega podjetnika je danes enostavna. Lahko se izvede kar preko interneta. Sicer pa so za to najbolj praktične VEM točke, ki so razporejene po celi Sloveniji. Posameznik mora najprej poklicati in rezervirati termin, potem pa se osebno zglasi tam. Za registracijo s.p.-ja je potreben podatek o davčni številki, saj davčna številka posameznika postane hkrati davčna številka podjetja. V primeru, če ni lastnik nepremičnine, mora s seboj prinesti tudi dovoljenje s strani lastnika, v katerem mu le ta dovoljuje poslovanje na izbranem naslovu. Določiti mora tudi datum, ko želi, da podjetje uradno začne s poslovanjem.
Zaposleni na VEM točki bodo posameznika prijavili najprej v AJPES register, nato v davčni register in še v sistem socialnega zavarovanja. Za prijavo v sistem socialnega zavarovanja mora posameznik oddati ustrezen M-obrazec. Navadni s.p. odda M1 obrazec, popoldanski s.p. pa M12. Ta obrazec se lahko odda istočasno z registracijo, lahko pa stori to podjetnik sam najkasneje 8 dni od vpisa v poslovni register.
Če se odločite, da boste s.p. odprli kar preko spleta, za to obstaja portal e-VEM. Da bi do portala lahko dostopali, potrebujete digitalno potrdilo, ki ga pridobite na upravni enoti.
Odprtje poslovnega računa
V prvi fazi se mora posameznik odločiti, pri kateri banki bo odprl poslovni račun. Razlike med bankami se kažejo predvsem v cenah storitev, flaksibilnosti in sistemu e-bančništva. Poslovni račun služi plačevanju in prejemanju finančnih sredstev, vezanih na poslovanje. Praktična možnost je tudi elektronsko bančništvo, ki podjetniku poenostavi poslovanje, saj lahko vse opravi od doma prek računalnika. Pri tem je treba banki plačati določene stroške tako za vodenje poslovnega računa, za elektronsko bančništvo, dodaten strošek pa predstavljajo še transakcije oziroma provizija za vsak izplačan znesek posebej. Stroški tako na mesečni ravni hitro narastejo na 15-30 €.
Plačevanje prispevkov
Posameznik se ob registraciji podjetja vključi v sistem socialnih prispevkov, kar pomeni, da je dolžan, da sam na mesečni ravni pokriva stroške za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, prispevek za primer brezposlenosti ter prispevek za starševsko varstvo. Podjetnik naj bi prispevke plačal do 15. v mesecu za pretekli mesec. Pri tem mora preko sistema e-davkov najprej vložiti zahtevek. Ko je ta odobren pa na posamezne naslove pošlje obračunane zneske.