V enem od lokalnih časopisov sem opazil prispevek, ki je govoril predvsem o trgu dela v Sloveniji. V njem je avtor obširneje predstavil nov način dela, ki je vedno bolj priljubljen tudi pri nas. Coworking je postal v nekaj letih svetovna uspešnica, katera je postavila nove mejnike dela pri podjetnikih, ki so ubrali samostojno pot. Coworking tako ponuja podjetnikom nekaj več; delitev skupnega poslovnega prostora, skupnega cilja preko različnih znanj udeleženih, s tem pa trdno in odločno doseganje ciljev. Sprašujem se, ali bi ta model delovanja lahko resnično pripomogel tudi izboljšanju stanja pri nas.

Prvi, ki je svetu predstavil besedo coworking je bil Brand Neuberg. Pred osmimi leti je na njegovem blogu priznal, da se bo odrekel delu v eni od večjih organizacij v znanem Silicon Valleyu ter se posvetil novemu projektu. Z nekaj strokovnjakov naj bi se tako začel dobivati v skupnih prostorih, kjer naj bi na poseben način kovali načrte in projekte za prihodnost. Nemška revija je njegove in besede somišljenikov povzela in dala pomen tej besedi. Označevala naj bi novi sistem dela, ki temelji na delovanju različnih subjektov v istem delovnem okolju oziroma prostoru, s katerimi naj bi vsi udeleženi lahko konkretneje pristopili k reševanju ciljev.

Takšni način dela se je v zadnjem času razvil v večini evropskih držav. Nemčija, Španija, Velika Britanija in Italija so le nekatere izmed teh. V Sloveniji se sicer ta pojav hitro širi, vendar z – po mnenju avtorja članka, nekaterimi posebnostmi. Inkubatorji oziroma prostori, kjer se izvajajo skupne dejavnosti pri nas so po mnenju nekaterih preveč ozko usmerjene v posamezne dejavnosti. Hkrati se pri nas tudi poraja sicer nezanemarljiv problem, to pa je, da se v teh časih malo ljudi sploh odloči za tako karierno pot.

V zvezi s tem je potrebno analizirati več stvari. Prvič, strokovnjakov je pri nas veliko, a večinoma jih je delovalo v drugačnem ekonomskem sistemu in težko je pričakovati, da se bodo hitro navadili novih metod dela.

Način interakcije različnih strokovnjakov, pomešanih v skupnem prostoru (morda le v naši državi) nehote vplivajo na skupno delo. Želja po izkazovanju ter nekdanja, še vedno priljubljena težnja po samostojnem delovanju na »star način« ta pojav nekoliko otežujejo. Starejši obrtniki, politični očetje in mojstri starega kova še vedno vidijo nekdanjo hierarhijo. Najprej starejši in izkušeni, nato ostali.

Pri tem se mi pojavlja vprašanje. Zakaj se ne zavedamo, da se je slovenski narod dvignil prav s pomočjo majhnih in srednjih podjetij in delom posameznikov? Zakaj torej nam ne pride na misel, da bi preverili možnost ponovne vzpostavitve metode dela, ki je že nekdaj pokazala, da je lahko uspešna? Ekonomski kazalci in tudi napovedi glede slovenskega gospodarstva za prihodnost so skrb vzbujajoči. Sedanji sistemi in metode dela preverjeno ne delujejo več in so malodane zastarele.

V enormni svetovni konkurenci se moramo torej zavedati, da bomo lahko le skupaj prišli do želenih ciljev. Kitajska, Indija, Brazilija in ostale države so močni konkurenti na trgu in zato bo potrebno še več vložiti v nek nov način dela, ki bo dajal želene rezultate. Mogoče pa je to prav coworking.