Samostojni podjetniki pozor! Že imate davčno mobilno blagajno?

Samostojni podjetniki ste najverjetneje že ugotovili, da je z novim letom postala obvezna davčna blagajna za vse, ki poslujete gotovinsko in ne zgolj preko TRR.

Za terenske samostojne podjetnike, kot so na primer frizerji, cvetličarji, obrtniki, dimnikarji, pedikerji, maserji in podobno, torej v poštev pride predvsem mobilna blagajna.

Če prodajate na stojnicah, sejmih, tržnicah ali pa v fizični trgovini, potem namreč račune verjetno izdajate iz blagajne in ne v obliki predračunov. Razlika bi bila v tem, da v prvem primeru za plačilo prejemate gotovino, v drugem pa nakazilo na transakcijski račun, ker pa zakon po novem zapoveduje, da mora biti gotovinsko poslovanje prijavljeno na Finančno upravo Republike Slovenije, morate v tem primeru to storiti preko davčne blagajne.

Ponudnikov, ki priskrbijo mobilno blagajno, je več

Večina ponudnikov ponuja tudi storitve za samostojne podjetnike, saj so ponavadi precej prilagodljivi pri svoji ponudbi. Vsem pa je skupno, da nudijo preprosto in učinkovito poslovanje, praviloma v eni sami napravi, ki združuje mobilno blagajno, tiskalnik in povezavo z internetom.

Praviloma je najem omogočen brez začetne investicije (brez nakupa, temveč zgolj s plačevanjem mesečnega nadomestila), je pa to odvisno od ponudnika do ponudnika, zato je to treba preveriti vnaprej.

Če se prav v tem trenutku odločate, katerega ponudnika bi izbrali, preverite še, ali vam izbranec ponuja tudi podporo, namestitev ter vzdrževanje opreme. Svetujemo vam, da izberete takšnega, ki vas bo o rabi naprave tudi ustrezno izobrazil.

Da je mobilna blagajna usklajena z zakonom, mora poskrbeti kar ponudnik sam

Ker se zakonodaja spreminja precej hitro, se med uporabniki davčnih mobilnih blagajn (in tistih, ki to še bodo postali) velikokrat pojavi vprašanje, kdo je zadolžen za usklajenost z zahtevami Finančne uprave Republike Slovenije. Odgovor je takšen: za usklajenost z zakonom je v celoti odgovoren ponudnik storitve najema davčnih mobilnih blagajn. V primeru, da mobilna blagajna ne deluje pravilno (da manjka kakršen koli podatek na natiskanem računu), bo kazen za to plačal ponudnik.

V lanskem letu Slovenci zagnali preko 100 kampanj množičnega financiranja

Kickstarter in Indiegogo si med Slovenci utirata pot do uspeha. Le lani namreč so naši vrli in neustrašni podjetniki tu predstavili več kot 100 kampanj, ugotavlja Žiga Berce, ki je tudi letos pripravil infografiko.

Ugotavlja, da so močno narasle tudi številke: če so v 2014 podjetniki iskali okoli 1,5 milijona evrov, je ta številka leta 2015 narasla že na 2,7 milijona evrov. Povečalo se je tudi samo število kampanj, saj jih je bilo leta 2014 le 59, lani pa že 103. Te so bile uspešne v 23 odstotkih, zanimivo, a sicer že znano dejstvo pa pravi, da so Kickstarter kampanje veliko bolj uspešne – skoraj polovica jih doseže zastavljeni cilj, v nasprotju z Indiegogom, kjer je ta odstotek manjši od ene desetine. Najverjetneje k temu botruje slaba pripravljenost kampanj na Indiegogu – slabo napisana besedila, nekvalitetni videoposnetki, nezanimivo slikovno gradivo… vse to namreč vpliva na končni izid in v resnici lahko na Indiegogo res opazimo precej “slabih” kampanj.

Berce, ki je tudi sam uspešen podjetnik, ki se je že predstavil tudi na Kickstarterju, napoveduje, da bo kvaliteta kampanj sicer v prihodnosti še rasla. Tak trend je bilo namreč opaziti tudi v preteklosti. Ljudje spoznavajo, da se je za uspeh treba potruditi, v nasprotnem se lahko obrišejo pod nosom.

 Povezava do Kickstarterja >>

Povezava do Indiegoga >>