Arhiv Značk: Samostojni podjetnik

Tudi normiranci morajo voditi računovodstvo

Odkar je bila z začetkom leta 2013 sprejeta nova zakonodaja, ki omogoča podjetnikom pregled davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov v višini 70% davčno priznanih prihodkov, se poraja veliko vprašanj o vodenju računovodskih storitev na podlagi normiranih odhodkov.

To prepričanje podjetnikov je le delno resnično. Drži namreč v primeru normirancev kot pravnih oseb, za katere je zakonsko določeno (Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1 54. in 59. člen) vodenje računovodstva oziroma vodenje poslovnih knjig. V primeru normirancev, ki so samostojni podjetniki pa je zakonodaja nekoliko manj stroga. Tem sicer zakonodaja tega ekspilicitno ne narekuje, vendar je kljub temu dobro voditi neke evidence, na katere se lahko nasloni v različnih situacijah (prošnja za odobritev kredita ali lizinga).

Vendar to velja v primeru, če so prihodki normiranca preračunani po določenih računovodskih predpisih in da po le-teh ne presegajo 50 tisoč evrov. Davek se nato zaračuna v primeru, če prihodki podjetja dve leti zaporedoma presegajo omenjeno vrednost 50 tisoč evrov.

Za vodenje računovodstva se normiranci obrnejo na poklicnega računovodjo, ki nastopi kot neke vrste svetovalec pri poslovanju in vodenju podjetja. Naloga računovodje je, da redno obvešča svojega normiranca o morebitnih spremembah v zakonodaji, da vodi njegove račune ali evidenco prometa, da pripravi obračun prispevkov, oddaja OPSVZ obrazce, oddaja potrebne obrazce na DURS, AJPES in REK, obračun plač zaposlenih, vodenje registra osnovnih sredstev ter obračun amortizacije osnovnih sredstev.

Normirancu, ki je v tem še nov, priporočamo tudi, da se s svojo računovodjo dogovori o nekoliko širši funkciji. In sicer, da naj ta k svojemu običajnemu delu (prej omenjenim nalogam) vključi še vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev, da pripravi in odda letni davčni obračun, da poknjiži tudi notranja poročanja, da prav tako po potrebi poskrbi tudi za letne računovodske izkaze za zunanje uporabnike kot je banka in za potrebe razpisov. Pomembno je, da računovodja svojemu normirancu posreduje vse pomembne informacije, ki bi bile lahko koristne pri nadaljnjem poslovanju.

Zakaj se prijaviti na izbor Mladi podjetnik leta 2015?

Pravkar je v teku izbor Mladega podjetnika leta 2015, ki ga že petič zapored organizira Zavod mladi podjetnik.

Če se sprašujete, ali naj se prijavite ali ne, vas bo v odločitev morda prepričal seznam nabora nagrad, ki čakajo zmagovalca. Zmagovalec poleg laskavega naziva “Mladi podjetnik leta 2015” namreč prejme tudi izjemno medijsko prepoznavnost, pa tudi številne nagrade, ki so letos skupno vredne več kot 15 tisoč evrov.

Gre za naslednje nagrade:

  • Podjetniški vikend v enem izmed evropskih mest
  • Si.mobilov Paket PODJETNI po izbiri in Nabor Poslovnih rešitev.
  • SAOP-ov miniMAX
  • članstvo v CEED klubu
  • dostop do portala video seminarjev VD Univerzum
  • orodje za pošiljanje e-pošte Dostavljalec.si in izobraževanje v programu
  • eno leto brezplačne uporabe bonitetnega portala bonitete.si
  • 3-mesečni najem tiskalnika, vključno s kartušami in servisi
  • analiza spletne strani/trgovine ter ključnih besed
  • Letna šolnina na e-šolo direktnega marketinga
  • oddaljeno namizje za delo v oblaku
  • vodenje računovodstva
  • priprava poslovnega načrta
  • osebni svetovalec za 12 mesecev za slovenske razpise
  • dostop do vsebin portala Tax-fin-Lex

Nagrade prispeva tudi sam organizator, Zavod mladi podjetnik. Zmagovalec bo lahko izbiral med nagradami:

  • 10 ur podjetniškega svetovanja,
  • 10 ur svetovanja na področju spletnega oglaševanja,
  • 1000 evrov oglaševanja na spletnih straneh, družabnih omrežjih in v e-novicah mladipodjetnik.si,
  • 3 mesece brezplačnega najema MP coworkinga v MP pisarni ali eno leto najema virtualne pisarne,
  • brezplačno udeležbo na vseh plačljivih MP izobraževanjih do naslednjega izbora MP leta.

Vir: Mladipodjetnik.si