Stara evropska celina je trn v peti marsikaterim ameriškim podjetjem, ki želijo širiti meje svojega poslovanja preko celotnega sveta. Posli največjih podjetij, ki se ukvarjajo s sodobno tehnologijo namreč temelji na zbiranju in analiziranju osebnih podatkov, kar je za občutljivo Evropo in njene prebivalce odločno preveč. Poleg same etične dileme o zbiranju informacij za voljo posla, se mnogi bojijo tudi vdorov v zasebnost in prodajanje osebnih informacij tretjim podjetjem, ter državi, ki tako ali tako rada vohuni za njenimi državljani.

Evropo ne skrbi le za zasebnost njenih državljanov, temveč tudi za uspeh podjetništva na njenem prostoru, če bo k nam prodirala mnogo premočna konkurenca z druge strani luže in izogibanje plačevanju davkov.

Takšen odziv na tuja podjetja daje slutiti, da je Evropa v zaostanku in da se jih boji. Njena edina moč naj bi bila v njenih zakonih in ne v poslovnem duhu njenih prebivalcev. Vendar to ne drži povsem, saj je bila že večkrat vodilna na področju tehnološkega poslovanja. Malokdo ve, da je GSM telefonija prišla prav iz stare celine. Prav tako po celem svetu slavijo njene avtomobile. A žal se tukaj vse ustavi. Največje korporacije na novi celini svojega uspeha narečne pripisujejo industrijskemu proizvajanju oprijemljivih izdelkov, temveč miselnemu procesu. To je, kot je opisano v prvih odstavkih, zbiranje in analiziranje osebnih podatkov. V tem smislu smo v zaostanku.

Nikoli ni prepozno, vendar je lahko zmeraj vedno bolj pozno. Če bo Evropa spala na lovorikah tehnologij, ki jih je prinesla svetu pred desetletji, si ne more obetati vrhunskega napredka. Če bo samo prepoznala problem, v katerem je občitala, pa bo storila že ogromen korak naprej, da prehiti vse ostale celine.