Arhivi Kategorije: Nerazvrščeno

Franšizing

Nerazvrščeno,,

Tisti, ki bi se radi preizkusili v podjetništvu, a ste brez dobre poslovne ideje, lahko razmislite o franšizingu, ki ponuja mnoge prednosti in olajša vstop v svet podjetništva.

Kaj je franšizing?

Franšizing označuje pogodbeno ramerje kjer franšizodajalec oz. franšizor franšizojemalcu podeli pravico do uporabe njegovih zaščitenih konkurenčnih prednosti in pravic, kamor spadajo franšizorjeva blagovna znamka, preizkušen poslovni model, stalna dobava in podpora pri ustanavljanju in vodenju podjetja v obliki mentorstva, šolanja in informiranja. Sodelovanje temelji na podpisani franšizni pogodbi, v kateri stranki natančno določita medsebojna razmerja, pravice ter obveznosti in je navadno sklednjena za določen čas.

Stroški

Franšizojemalec franšizorju v zameno za uporabo njegovega poslovnega koncepta plača nadomestilo v obliki začetne pristojbine, ki se med ponudniki franšiz močno razlikuje in znaša od nekaj sto evrov pa do več tisoč evrov. Ponekod vključuje tudi ti. franšizni paket, ki vsebuje operavcijski priročnik, uniforme, brošure, pisarniški material in drugo.

Poleg tega plačuje tudi redno tedensko ali mesečno nadomestilo, ki je odvisno od ustvarjenega prometa, ter se prav tako razlikuje med ponudniki franšiz. Njegova višina je odvisna predvsem od panoge v kateri se nahaja podjetje in se giblje med dvema odstotkoma prodaje (npr. pri trgovini) pa vse do dvajset odstotkov (npr. pri restavracijah).

Franšizojemalci stroške investicije v povprečju pokrijejo med tretjim in petim letom poslovanja, medtem ko začnejo iz tekočega poslovanja ustvarjati dobiček navadno med šestim mesecem in dvemi leti poslovanja.

Prednosti in slabosti franšizinga v primerjavi s samostojno podjetniško potjo

Raziskave dokazujejo, da je možnost za propad franšiznih podjetij veliko manjša kot na samostojni podjetniški poti. Poleg tega franšizojemalec z nakupom franšize pridobi tudi prednosti uveljavljene blagovne znamke, preverjenega poslovnega modela, tržne podpore in mentorstva, tako da lahko v začetnih fazah poslovanja lažje pridobi zaupanje kupcev in se izogne začetniškim napakam.

Po drugi strani pa franšizing prinaša tudi določena tveganja povezana z morebitnimi konflikti med franšizojemalcem in franšizorjem, ne omogoča tolikšne svobode kot popolnoma samostojna podjetniška pot saj je potrebno upoštevati tudi franšizodajalčeva pravila, težave pa se lahko pojavijo tudi v primeru, da želite sodelovanje pretrgati.

Franšize

Ponudnike franšiz lahko najdemo skoraj v vseh panogah, od avtomobilizma, prehrane in trgovine, do čiščenja in poslovnih storitev. V osnovi ločimo franšize blaga, storitev in proizvodne franšize. Med najbolj znane ponudnike franšiz spadajo McDonalds, Coca-Cola, Pepsi, pri nas pa poznamo DZS, Mercator, Tuš, OMW, Petrol in druge, tako da so možnosti izbire skoraj neomejene.

Pri izbiri primerne franšize je potrebno poleg pristojbin in nadomestil pomisliti tudi na skladnost franšiznega modela s slovenskim okoljem, saj uspeh v tujini ne garantira uspeha na domačem terenu, poleg tega pa je vredno upoštevati tudi trende, ki se pojavljajo v svetovnem gospodarstvu.

Ustanovitev d.o.o.

Nerazvrščeno,,,,

Medtem ko je v Sloveniji najbolj priljubljena oblika podjetja- s.p., večinoma bolj primerna za začetnike, je družba z omejeno odgovornostjo- d.o.o. navadno bolj primerna za večja podjetja z večjim obsegom poslovanja.

Prednosti d.o.o. so predvsem:

  • Ločenost premoženja, kar pomeni, da za plačilo dolgov ne odgovarjajo družbeniki, ampak družba do višine osnovnega kapitala (ki znaša najmanj 7.500 evrov)
  • Je v primeru višjih dobičkov davčno ugodnejša oblika podjetja, saj je obdavčitev d.o.o. fiksna ne glede na dobiček. Vendar pa je v primeru izplačila dobička družbenikom v obliki dividend, potrebno osnovni davčni stopnji prišteti še 20 odstotkov davka na kapitalski dobiček.
  • Primerna oblika, ko podjetje ustanavlja več podjetnikov skupaj.

Registracija d.o.o.

Registracijo d.o.o. je mogoče brezplačno registrirati prek točk VEM ali spletnega portala e-VEM (zahteva kvalificirano digitalno potrdilo), vendar pa to velja le v primeru vplačila celotnega osnovnega kapitala v višini najmanj 7.500 evrov v denarju oz. z nakazilom na bančni račun pred vložitvijo predloga za registracijo podjetja. Sklenitev družbene pogodbe oz. akta o ustanovitvi v tem primeru poteka prek VEM obrazca, ki ne omogoča spreminjanja vsebine pogodbe.

Druga pot je ustanovitev d.o.o. pri notarju, vendar pa ta način ni brezplačen. Sklenitev družbene pogodbe v obliki notarskega zapisa je obvezna, če:

  • Družbeniki kot osnovni kapital vložijo tudi stvarne vložke ali le del denarnih vložkov (vsaj eno četrtino oz. vsaj 7.500 evrov) pred vpisom v sodni register;
  • Bo družbena pogodba vsebovala tudi dodatne dogovore;
  • Drugi razlogi družbenikov.

V primeru enosebnega d.o.o. mora družbenik pred vpisom v sodni register pripraviti in overiti knjigo sklepov.

Osnovni kapital

Osnovni kapital predstavlja začetni vložek, ki ga morajo družbeniki vplačati ob ustanovitvi d.o.o.. Znašati mora najmanj 7.500 evrov, medtem ko mora vsak osnovni vložek znašati vsaj 50 evrov. Mogoče ga je vplačati v denarju, kot stvarni prevzem ali stvarni vložek (npr. v obliki (ne)premičnin, podjetja ali njegovih delov, pravic ter ostalih predmetov), ki pa jih je pred prijavo za vpis v register potrebno izročiti družbi. Denarna sredstva na računu d.o.o. so last družbe in ne družbenikov, tako da ti z njimi ne morejo prosto razpolagati in so v primeru izplačila družbenikom obdavčena.

V primeru vplačila dela osnovnega kapitala v obliki stvarnih vložkov morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti poročilo o stvarnih vložkih, v katerem navedejo stvarne vložke, dokaz o njihovi vrednosti (če je višja od 10.000 evrov je navadno potrebna tudi ocena revizorja) in morebitne obremenitve vložkov, če je vložek podjetje pa priložiti tudi njegovo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za zadnji dve leti.

Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj četrtino osnovnega vložka. Denarni vložki morajo biti nakazani na začasni transakcijski račun, ki ga lahko družbeniki odprejo prek spletne aplikacije e-TRR. Na podlagi vplačila vložka dobijo družbeniki potrdilo o vplačanem kapitalu, ki ga potrebujejo za vpis družbe v sodni register.

Če ustanovitelju enoosebne družbe pred prijavo za vpis v register ni uspelo zagotoviti celotnega osnovnega vložka, mora za manjkajoči del družbi zagotoviti varščino, s tem da listino o varščini predloži sodišču ob prijavi za vpis v register.

Družbena pogodba oz. akt o ustanovitvi

D.o.o. je mogoče ustanoviti na podlagi družbene pogodbe v primeru večih družbenikov ali akta o ustanovitvi, kadar gre za enega ustanovitelja. Sklene se jo lahko v obliki notarskega zapisa ali prek posebnega VEM obrazca, podpišejo pa jo vsi družbeniki, pri čemer morajo biti podpisi pri sklenitvi prek obrazca overjeni.

Pogodba mora vsebovati:

  • ime, priimek, prebivališče oz. firmo in sedež vsakega družbenika
  • firmo, sedež in dejavnost družbe
  • znesek osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posameznega družbenika ter njegov poslovni delež
  • če je družba ustanovljena za določen čas, čas njenega delovanja
  • morebitne obveznosti družbenikov do družbe in družbe do družbenikov.

Vir: Ustanovitev d.o.o.