Osebno dopolnilno delo ne spada pod delo na črno. Naša država je stopila v odločilni boj zoper dela na črno. Zato v novem pravilniku o delu na črno navajajo kaj najprej ne sodi v delo na črno. Med tovrstno delo ne sodi medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo.

Ker so časi precej hudi in je pomanjkanje služb v precejšnem porastu se ljudje velikokrat odločijo za delo na črno. Poleg tega pa je za delo na črno velikokrat razlog tudi visok davek in posledično nižja urna postavka. Ker pa z delom na črno le še poslabšamo položaj v katerem je država in njeni prebivalci, torej vsak posameznik, se je država odločila za bolj resen oprijem zoper sive ekonomije. Ker so kazni kar precejšnje, je rizik opravljanje tovrstnega dela enostavno prevelik. Zato se lahko odločimo za lastno podjetniško pot, samostojni podjetnik je vedno najenostavnejša pot, ali pa za osebno dopolnilno delo. za slednje je kar nekaj pravil, ki jih mora posameznik upoštevati.

Najprej mora posameznik, ki se odloči za osebno dopolnilno delo, poskrbeti, da je to delo tudi zabeleženo v pravilniku, ki opredeljuje tovrstno delo. Posameznik, ki se nato odloči za izbrano delo, se mora nujno v pristojni upravni enoti vpisati v seznam zavezancev, ki opravljajo takšno delo. Nato mora posameznik upoštevati pravilo, da letni prihodek ne sme preseči minimalne plače preteklega leta. Je še nekaj drugih pogojev, vendar so ti najpomembnejši kar zadeva tovrstno delo. Na hitro bomo še našteli nekaj del, ki jih posameznik lahko opravlja, za preostala dela pa se lahko še dodatno pozanimate v pravilniku. Nekaj takšnih del:

Občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev, pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, občasno varstvo otrok, ročno izdelovanje izdelkov kot so sveče, posode in podobno.