Franšizing

Nerazvrščeno,,

Tisti, ki bi se radi preizkusili v podjetništvu, a ste brez dobre poslovne ideje, lahko razmislite o franšizingu, ki ponuja mnoge prednosti in olajša vstop v svet podjetništva.

Kaj je franšizing?

Franšizing označuje pogodbeno ramerje kjer franšizodajalec oz. franšizor franšizojemalcu podeli pravico do uporabe njegovih zaščitenih konkurenčnih prednosti in pravic, kamor spadajo franšizorjeva blagovna znamka, preizkušen poslovni model, stalna dobava in podpora pri ustanavljanju in vodenju podjetja v obliki mentorstva, šolanja in informiranja. Sodelovanje temelji na podpisani franšizni pogodbi, v kateri stranki natančno določita medsebojna razmerja, pravice ter obveznosti in je navadno sklednjena za določen čas.

Stroški

Franšizojemalec franšizorju v zameno za uporabo njegovega poslovnega koncepta plača nadomestilo v obliki začetne pristojbine, ki se med ponudniki franšiz močno razlikuje in znaša od nekaj sto evrov pa do več tisoč evrov. Ponekod vključuje tudi ti. franšizni paket, ki vsebuje operavcijski priročnik, uniforme, brošure, pisarniški material in drugo.

Poleg tega plačuje tudi redno tedensko ali mesečno nadomestilo, ki je odvisno od ustvarjenega prometa, ter se prav tako razlikuje med ponudniki franšiz. Njegova višina je odvisna predvsem od panoge v kateri se nahaja podjetje in se giblje med dvema odstotkoma prodaje (npr. pri trgovini) pa vse do dvajset odstotkov (npr. pri restavracijah).

Franšizojemalci stroške investicije v povprečju pokrijejo med tretjim in petim letom poslovanja, medtem ko začnejo iz tekočega poslovanja ustvarjati dobiček navadno med šestim mesecem in dvemi leti poslovanja.

Prednosti in slabosti franšizinga v primerjavi s samostojno podjetniško potjo

Raziskave dokazujejo, da je možnost za propad franšiznih podjetij veliko manjša kot na samostojni podjetniški poti. Poleg tega franšizojemalec z nakupom franšize pridobi tudi prednosti uveljavljene blagovne znamke, preverjenega poslovnega modela, tržne podpore in mentorstva, tako da lahko v začetnih fazah poslovanja lažje pridobi zaupanje kupcev in se izogne začetniškim napakam.

Po drugi strani pa franšizing prinaša tudi določena tveganja povezana z morebitnimi konflikti med franšizojemalcem in franšizorjem, ne omogoča tolikšne svobode kot popolnoma samostojna podjetniška pot saj je potrebno upoštevati tudi franšizodajalčeva pravila, težave pa se lahko pojavijo tudi v primeru, da želite sodelovanje pretrgati.

Franšize

Ponudnike franšiz lahko najdemo skoraj v vseh panogah, od avtomobilizma, prehrane in trgovine, do čiščenja in poslovnih storitev. V osnovi ločimo franšize blaga, storitev in proizvodne franšize. Med najbolj znane ponudnike franšiz spadajo McDonalds, Coca-Cola, Pepsi, pri nas pa poznamo DZS, Mercator, Tuš, OMW, Petrol in druge, tako da so možnosti izbire skoraj neomejene.

Pri izbiri primerne franšize je potrebno poleg pristojbin in nadomestil pomisliti tudi na skladnost franšiznega modela s slovenskim okoljem, saj uspeh v tujini ne garantira uspeha na domačem terenu, poleg tega pa je vredno upoštevati tudi trende, ki se pojavljajo v svetovnem gospodarstvu.

Prispevki in s.p.

Podjetništvo,,

Pri poslovanju se samostojni podjetniki srečajo z množico stalnih stroškov, med katere poleg stroškov vodenja bančnega računa, morebitnih stroškov računovodstva in skladiščenja, spadajo tudi mesečni prispevki za socialno varnost. Prispevke mora samostojni podjetnik vsak mesec plačati davčnemu uradu, podatke pa je od 1.1.2009 potrebno posredovati prek sistema eDavki.

Samostojni podjetniki skladno s 4.členom Zakona o prispevki za socialno varnost plačujejo naslednje prispevke:

  • prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
  • prispevek za zdravstveno zavarovanje
  • prispevek za starševsko varstvo
  • prispevek za zaposlovanje (od osnove od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec)

Višina mesečnih prispevkov, ki jih plačuje samostojni podjetnik znaša najmanj 225 evrov (odvisno od minimalne dosežene mesečne osnove).

Zasebnik, ki zaposluje delavce mora kot delodajalec obračunati in plačati prispevke za zaposlene skladno z določili predpisanimi za akontacijo dohodnine od dohodkov od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost. Plačujejo jih na račune davčnih uradov ali izpostav skladno s Pravilnikom o podračunih ter načunu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

Prispevki pri popoldanskem s.p.

Za razliko od običajne oblike s.p. kjer vse prispevke plačuje podjetnik sam, samostojni podjetnik v ti. popoldanskem s.p. prispevkov za socialno varnost ne izplačuje sam (plačuje le pavšalne mesečne prispevke), saj je zavarovan z drugega naslova. Taka oblika podjetja je torej primerna za osebe s statusom- študente, upokojence ali zaposlene, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje že nekdo drug (starši, država ali delodajalec).

Popoldanski samostojni podjetniki se delijo na dve skupini. Prvo skupino sestavljajo polno zaposleni za 40 ali več ur tedensko, ki morajo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odšteti 29,33 evrov mesečno, za zdravstveno zavarovanje pa 4,27 evra, kar skupaj znese 33,6 evra mesečno.

Na drugi strani pa so nedavne spremembe med popoldanske podjetnike, ki niso zaposleni za poln delovni čas, vnesle kar nekaj slabe volje. Od februarja 2009 morajo namreč študentje, upokojenci in ostali, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odšteti 29,33 evra na mesec, za zdravstveno zavarovanje pa okoli 80 evrov mesečno (njihova višina je odvisna od minimalne plače in dosežene davčne osnove), kar skupaj znaša okoli 110 evrov mesečno. Poleg tega pa morajo zaradi sprememb zavarovalnih podlag študentje in tisti, ki niso zaposledni za poln delovni čas, zavarovalnici plačevati tudi prispevke za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v višini približno 24,59 evra , tako da skupni mesečni prispevki zanje znašajo okoli 135 evrov.

Slovenija tako vsekakor ne spada med podjetništvu najbolj prijazne države, saj slovenske podjetnike poleg visokih davkov bremenijo tudi visoki prispevki za socialno varnost, ki verjetno marsikaterega študenta ali upokojenca odvrnejo od samostojne podjetniške poti.