Poslovni načrt

Poslovni načrt je veliko več kot le gora papirjev, saj je njegova ključna naloga pomoč podjetniku pri izgradnji in vodenju podjetja, hkrati pa je tudi sredstvo s katerim poskušamo investitorje navdušiti za svojo poslovno idejo.

Dober poslovni načrt podjetniku predstavlja nekakšen zemljevid, ki ga usmerja pri poslovanju, mu pomaga, da se na trgu boljše znajde in poveča njegove možnosti za uspeh. Zato naj vsak, ki razmišlja o vstopu v podjetništvo pred zagonom podjetja zbere vsaj osnovne informacije o trgu na katerega se podaja, saj je ustanovitev podjetja brez predhodnega načrta pogosto podobna igram na srečo.

Kakšen je dober poslovni načrt?

Poslovni načrt naj bo kratek in jedernat, vsebuje pa naj le bistvene informacije pomembne za poslovanje podjetja. Vsebuje naj predvsem konkretne podatke s čim večimi tabelami in grafičnimi prikazi, medtem ko se je potrebno izogibati dolgim esejskim opisom in preveč optimističnim napovedim.

Obsega naj 20 do 25 strani ter priloge, usmerjen pa naj bo 3 do 5 let v prihodnost, s podrobnim planiranjem predvsem za prvo leto poslovanja. Za izdelavo dobrega poslovnega načrta povprečen podjetnik porabi okoli 150 ur dela, pri čemer navadno največ časa zahteva ravno zbiranje in urejanje podatkov.

Sestava poslovnega načrta

Pri pisanju poslovnega načrta si lahko pomagamo s katero izmed mnogih standardnih predlog, ki jih je mogoče najti na spletu. Prvi vtis bralec dobi že z ogledom naslovnice dokumenta, zato nanjo poleg naslova, datuma in kontaktnih podatkov dodajte tudi svoj logotip in opozorilo, da se v dokumentu nahajajo podatki zaupne narave. Naslovnici naj sledi kazalo in povzetek načrta, na koncu pa še viri, literatura in priloge. Vsebina načrta je navadno razdeljena na klasično strukturo poglavij, ki je predstavljena v nadaljevanju:

Povzetek: Spada med najpomembnejše dele poslovnega načrta, saj se večina bralcev najprej posveti ravno povzetku. Napišemo ga nazadnje, vsebuje pa naj ključne podatke iz vsakega poglavja načrta. Naj bo konkreten, kratek, jedernat in ne daljši od dveh strani.

Panoga in konkurenca: V prvem poglavju opišemo panogo in značilnosti, ki vplivajo na nastanek poslovne priložnosti. Sledi naj opis ideje, naših konkurenčnih prednosti ter vizija in poslanstvo podjetja.

Analize: V drugem poglavju izdelamo analizo makroekonoskega okolja (pri čemer si lahko pomagamo s ti. PEST analizo), analizo trga, kjer določimo velikost trga, glavne trende idr., analizo konkurence, kjer navedemo glavne konkurente, njihove prednosti, slabosti in način diferenciranja od njih, ter analizo kupcev, ki jih segmentiramo in opišemo njihove nakupne ter druge za nas pomembne vzorce. Dodamo lahko tudi PSPN matriko v kateri opišemo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti podjetja, proizvodov ali članov teama.

Načrt trženja: V tretjem poglavju sledi načrt trženja, v katerem opredelimo tržno privlačen paket produktov ali storitev, določimo cenovno strategijo, politiko popustov ter način trženja in prodaje (prek katerih medijev, kako pogosto in na kakšen način bomo oglaševali). Izdelamo tudi strategijo vstopa na trg in način pridobivanja kupcev, načrt distribucije v katerem opišemo pot naših izdelkov do kupcev, opredelimo logistiko in celoten podporni sistem podjetja ter s tem povezane stroške, marže idr.

Sledijo naj manj obsežna poglavja v katerih predstavimo načrt proizvodnje, načrt nadaljnjega razvoja podjetja (razvoj novih proizvodov, vstop v novo panogo in na tuje trge…), gospodarsko pravo in intelektualno lastnino (oblika podjetja, morebitna potrebna dovoljenja, zaščita blagovnih znamk, patenti…).

Delovni team: V naslednjem poglavju sledi opis vodstvene skupine in načrt kadrov, kjer predstavimo organizacijsko strukturo podjetja, opišemo člane vodstvene skupine vključno z njihovimi dosedanjimi dosežki ter izdelamo načrt zaposlovanja novih sodelavcev. Navedemo lahko tudi zunanje svetovalce, morebitne investitorje in druge, ki nam pomagajo na podjetniški poti, v prilogi pa dodamo še življenjepise ključnih članov teama.

Terminski načrt: Sledi opredelitev glavnih strateških korakov in konkretnih aktivnosti predvsem v prvih letih poslovanja, katerim določimo časovni rok izvedbe in odgovorne osebe, pripravimo pa lahko tudi časovnico.

Kritična tveganja: V zadnjem vsebinskem poglavju opredelimo še kritična tveganja tako na tehnološkem kot poslovnem področju, ter način soočanja z njimi.

Finančni načrt: V zadnjem poglavju na podlagi natančnih podatkov iz preteklih poglavij izdelamo projekcije bilance stanja, izkaza uspeha in denarnih tokov za prihodnjih 3 do 5 let poslovanja, pri čemer si lahko pomagamo s temu namenjenimi orodji. Prvo leto navadno planiramo po mesecih, drugo po kvartalih, naslednja pa na letni ravni. V tem poglavju opredelimo tudi potrebe po kapitalu in različne kazalnike.

Z izdelavo finančnih projekcij, ki navadno predstavljajo največji zalogaj, smo zaključili z izdelavo načrta. Seveda ga je kasneje na podlagi povratnih informacij pridobljenih med poslovanjem, potrebno ustrezno posodabljati in prilagajati.

Vseeno pa dober poslovni načrt še ni garancija za uspeh. Ta bo prišel le s pomočjo trdega dela, sposobnih sodelavcev in upoštevanjem zakonitosti trga.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja