Arhiv Značk: Popoldanski s.p.

Sprememba iz navadnega v popoldanski s.p

Popoldanski s.p. (tako se pogovorno imenujejo osebe, ki svojo dejavnost opravljajo kot popoldanski poklic) se ne razlikujejo od običajnega s.p. v ničemer, razen v zavarovalni podlagi.

Pri tem pa je pomembno vedeti, da ima lahko popoldanski s.p. le oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas oziroma je že vključena v socialna zavarovanja v polnem obsegu. Tako popoldanskega s.p. ne morejo imeti osebe, ki so zaposlene za polovični ali kateri drug krajši delovni čas.

Navadni s.p. (samozaposlitev) plačuje polne prispevke, popoldanski s.p. pa ne

Navadni s.p., v tem primeru gre torej za samozaposlitev človeka, je zavarovan po zavarovalni podlagi 005, kar pomeni, da je dolžan obračunavati polne prispevke za socialno varnost.

Medtem, ko je popoldanski s.p. zavarovan po zavarovalni podlagi 001 (kot oseba, ki je v delovnem razmerju) ali pa kot 013, 016, 019 itd. V zvezi s svojo dejavnostjo pa plačuje pavšalne prispevke v višini cca. 65 evrov mesečno.

Če se samostojni podjetnik odloči zaposliti oziroma vstopiti v delovno razmerje, hkrati pa obdržati svoj s.p., se bo slednji z dnem vstopa v delovno razmerje preoblikoval v popoldanski s.p.

Delodajalčeva dolžnost je, da delavca prijavi na dan pričetka opravljanja dela v socialna zavarovanja. To stori tako, da preko portala eVEM odda M1 obrazec.

S.p. oziroma po novem delavec pa se mora odjaviti iz socialnega zavarovanja kot samozaposlena oseba in se prijaviti kot popoldanski s.p. To stori tako, da odda M2 obrazec za odjavo in M12 obrazec za prijavo preko portala eVEM.

Še glede časovne dimenzije. Smiselno je, da delavec počaka, da ga delodajalec prijavi v socialna zavarovanja in mu o tem preda potrdilo, nato pa delavec odda odjavni obrazec z datumom enega dne pred prijavo, in prijavni obrazec na dan prijave.

Torej, če prične z novo službo na dan 1.2., potem ga mora na tisti datum v socialna zavarovanja prijaviti delodajalec. Delavec oz. s.p. pa odda odjavni M2 obrazec z datumom 31.1. in prijavni M12 obrazec z datumom. 1.2.

Naj vas večje tveganje ne odvrne od ustanovitve svojega podjetja!

Odločanje med trenutno zaposlitvijo in ustanovitvijo svojega podjetja je pogosta dilema. Ustanovitev podjetja resda pomeni, da se je treba odreči razkošjem, kot sta številno administrativno osebje in bogato založen poslovni račun. Podjetniško življenje je tudi bolj tvegano, zato je za podjetnika pomembno predvsem uspešno soočanje z negotovostmi. To v praksi pomeni, da ga ne začne boleti glava, če ob koncu meseca ugotovi, da potrebuje posojilo za poravnavo materialnih stroškov.

Kljub temu naj vas večje tveganje ne odvrne od ustanovitve podjetja, saj dandanes zaposlitev pri še tako velikem podjetju ni več tako gotova, kot smo bili tega vajeni v preteklosti. Podjetništvo predstavlja drugačno vrsto tveganja, zato je ključnega pomena, da posameznik zna presoditi, s kakšno vrsto negotovosti se v poslovnem svetu najuspešneje spopada.

Slednje je pomembno predvsem zato, ker podjetništvo pomeni veliko življenjsko spremembo. Iz tega razloga ni priporočljivo, da bi brez premisleka odprli podjetje le, ker se vam obstoječa zaposlitev zdi dolgočasna – morda potrebujete le zamenjavo delodajalca ali nadrejenega. Bistveno je, da se novim izzivom naproti podate z realističnimi pričakovanji in izdelate kvaliteten poslovni načrt. Če boste ob tem razvili še močno vizijo, je povsem možno, da boste uživali v skoraj vsakem trenutku samostojne kariere.