Arhiv Značk: Samostojni podjetnik

Ustanovitev d.o.o.

Nerazvrščeno,,,,

Medtem ko je v Sloveniji najbolj priljubljena oblika podjetja- s.p., večinoma bolj primerna za začetnike, je družba z omejeno odgovornostjo- d.o.o. navadno bolj primerna za večja podjetja z večjim obsegom poslovanja.

Prednosti d.o.o. so predvsem:

  • Ločenost premoženja, kar pomeni, da za plačilo dolgov ne odgovarjajo družbeniki, ampak družba do višine osnovnega kapitala (ki znaša najmanj 7.500 evrov)
  • Je v primeru višjih dobičkov davčno ugodnejša oblika podjetja, saj je obdavčitev d.o.o. fiksna ne glede na dobiček. Vendar pa je v primeru izplačila dobička družbenikom v obliki dividend, potrebno osnovni davčni stopnji prišteti še 20 odstotkov davka na kapitalski dobiček.
  • Primerna oblika, ko podjetje ustanavlja več podjetnikov skupaj.

Registracija d.o.o.

Registracijo d.o.o. je mogoče brezplačno registrirati prek točk VEM ali spletnega portala e-VEM (zahteva kvalificirano digitalno potrdilo), vendar pa to velja le v primeru vplačila celotnega osnovnega kapitala v višini najmanj 7.500 evrov v denarju oz. z nakazilom na bančni račun pred vložitvijo predloga za registracijo podjetja. Sklenitev družbene pogodbe oz. akta o ustanovitvi v tem primeru poteka prek VEM obrazca, ki ne omogoča spreminjanja vsebine pogodbe.

Druga pot je ustanovitev d.o.o. pri notarju, vendar pa ta način ni brezplačen. Sklenitev družbene pogodbe v obliki notarskega zapisa je obvezna, če:

  • Družbeniki kot osnovni kapital vložijo tudi stvarne vložke ali le del denarnih vložkov (vsaj eno četrtino oz. vsaj 7.500 evrov) pred vpisom v sodni register;
  • Bo družbena pogodba vsebovala tudi dodatne dogovore;
  • Drugi razlogi družbenikov.

V primeru enosebnega d.o.o. mora družbenik pred vpisom v sodni register pripraviti in overiti knjigo sklepov.

Osnovni kapital

Osnovni kapital predstavlja začetni vložek, ki ga morajo družbeniki vplačati ob ustanovitvi d.o.o.. Znašati mora najmanj 7.500 evrov, medtem ko mora vsak osnovni vložek znašati vsaj 50 evrov. Mogoče ga je vplačati v denarju, kot stvarni prevzem ali stvarni vložek (npr. v obliki (ne)premičnin, podjetja ali njegovih delov, pravic ter ostalih predmetov), ki pa jih je pred prijavo za vpis v register potrebno izročiti družbi. Denarna sredstva na računu d.o.o. so last družbe in ne družbenikov, tako da ti z njimi ne morejo prosto razpolagati in so v primeru izplačila družbenikom obdavčena.

V primeru vplačila dela osnovnega kapitala v obliki stvarnih vložkov morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti poročilo o stvarnih vložkih, v katerem navedejo stvarne vložke, dokaz o njihovi vrednosti (če je višja od 10.000 evrov je navadno potrebna tudi ocena revizorja) in morebitne obremenitve vložkov, če je vložek podjetje pa priložiti tudi njegovo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za zadnji dve leti.

Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj četrtino osnovnega vložka. Denarni vložki morajo biti nakazani na začasni transakcijski račun, ki ga lahko družbeniki odprejo prek spletne aplikacije e-TRR. Na podlagi vplačila vložka dobijo družbeniki potrdilo o vplačanem kapitalu, ki ga potrebujejo za vpis družbe v sodni register.

Če ustanovitelju enoosebne družbe pred prijavo za vpis v register ni uspelo zagotoviti celotnega osnovnega vložka, mora za manjkajoči del družbi zagotoviti varščino, s tem da listino o varščini predloži sodišču ob prijavi za vpis v register.

Družbena pogodba oz. akt o ustanovitvi

D.o.o. je mogoče ustanoviti na podlagi družbene pogodbe v primeru večih družbenikov ali akta o ustanovitvi, kadar gre za enega ustanovitelja. Sklene se jo lahko v obliki notarskega zapisa ali prek posebnega VEM obrazca, podpišejo pa jo vsi družbeniki, pri čemer morajo biti podpisi pri sklenitvi prek obrazca overjeni.

Pogodba mora vsebovati:

  • ime, priimek, prebivališče oz. firmo in sedež vsakega družbenika
  • firmo, sedež in dejavnost družbe
  • znesek osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posameznega družbenika ter njegov poslovni delež
  • če je družba ustanovljena za določen čas, čas njenega delovanja
  • morebitne obveznosti družbenikov do družbe in družbe do družbenikov.

Vir: Ustanovitev d.o.o.

Ustanovitev s.p.

Nerazvrščeno,,,,

Status samostojnega podjetnika postaja vse bolj priljubljena oblika samozaposlitve, zato mnogi razmišljajo o ustanovitvi s.p. . Samostojni podjetnik posameznik, ki ustanovi s.p. lahko postane skoraj vsak z dobro poslovno idejo, pred ustanovitvijo lastnega podjetja pa je dobro če se seznani z nekaterimi osnovami podjetništva.

Slovenski podjetniki imajo na voljo dve obliki s.p.: navadni s.p., ki predstavlja podjetnikovo osnovno dejavnost, ali ti. popoldanski s.p., ki ga lahko vodi kot dopolnilno dejavnost, poleg službe, študija (študent ob tem izgubi določene študentske ugodnosti) ali v pokoju.

Poslovna ideja

Mnoge poslovne ideje se razvijejo iz opravljanja vsakodnevnih nalog, kjer se bodoči podjetniki dodobra seznanijo z dejavnostjo, pridobijo dragocene izkušnje in odkrijejo morebitne tržne niše.

Da bi se izognili presenečenjem naj bodoči podjetniki pred začetkom poslovanja izdelajo poslovni načrt s katerim bodo predvideli potek poslovanja in morebitne težave, ki jih lahko prinese ustanovitev podjetja. Načrt je nato potrebno redno posodabljati in usklajevati s svojim poslovanjem in cilji.

Stroški

Z ustanovitvijo podjetja se pojavi množica stroškov povezanih z mesečnimi prispevki, računovodstvom, poslovnimi prostori in ostalimi s poslovanjem povezanimi področji, zato mora biti poslovna ideja dovolj privlačna, da bo lahko podjetje sčasoma pokrilo začetno investicijo.

Vsak samostojni podjetnik mora plačevati prispevke za socialno varnost, katerih višina je odvisna od oblike s.p. in je povezana s statusom podjetnika. Zaposleni, upokojenci in študentje lahko ustanovijo ti. popoldanski s.p., kjer so prispevki relativno nizki in znašajo okoli 110 evrov mesečno, saj večino njihovih prispevkov že krije delodajalec ali izobraževalna ustanova. Po drugi strani pa podjetnik, ki mu s.p. predstavlja osnovno dejavnost in nima zaposlitve ali drugega statusa, prispevke plačuje v celoti sam. Njihov znesek je temu primerno višji in je odvisen od prometa podjetja.

Davki

Naslednja novost s katero se sooči mladi podjetnik so davki, ki so pri s.p. odvisni od prometa, saj je lestvica obdavčitve s.p. progresivna. Od prometa je odvisno tudi plačilo DDV, saj se podjetnik, ki ima promet nižji od 25.000 evrov, lahko sam odloči ali bo davčni zavezanec ali nezavezanec. Pri tem ima vsaka oblika svoje prednosti in slabosti.

Registracija podjetja

Po odločitvi za pretvorbo poslovne ideje v podjetje, je potrebno v standardni klasifikaciji dejavnosti izbrati dejavnost, s katero se bo podjetje ukvarjalo. Izbrati  je mogoče več dejavnosti, ki jih ob registraciji podjetja brezplačno priglasimo.

Bodoči podjetnik si nato izbere še ime oz. firmo podjetja, skrajšano firmo in določi sedež družbe. Nato izpolni predpisane obrazce za registracijo podjetja in pripravljen je na končni korak- ustanovitev lastnega podjetja.

To lahko stori s pomočjo VEM točk ali spletnega potala e-VEM, kjer je mogoče podjetje brezplačno registrirati. Hkrati lahko opravi prijavo podjetja v Poslovni register RS, prijavo na DURS in prijavo za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje na ZZZS.

S tem vstopi v podjetniški svet, ki zahteva dobro mero potrpežljivosti, energije in zagnanosti.