Slovensko leseno kolo na Kickstarterju

Če bi vam v šoli razredničarka predlagala, da nekaj naredite iz lesa, za kaj bi se odločili?  Mizico, stol, pručko, mogoče omaro? Takšno nalogo so res dobili v razredu, kjer se je Mike Kovač odločil, da bo iz lesa naredil kar celo kolo. Vendar ne takšno kolo, ki že obstaja na tržišču. Mike se je odločil, da bo njegovo kolo popolnoma leseno. In res mu je ob pomoči svojega očeta v treh mesecih uspelo dokončati kolo, ki je v devetdesetih odstotkih iz orehovega križno lepljenega furnirja, le ostalih deset odstotkov pa predstavljata gonilka in ležaj, ki sta kovinska. Leseno kolo se zdi, da bi moralo biti težko, vendar ni, saj tehta le 13 kilogramov, kar je poponoma primerljivo z običajnimi kolesi.

Lesenjača, kakor je mladi izumitelj poimenoval kolo, se je predstavila tudi na velikem mednarodnem dogodku, Veliki dirki po Franciji, kjer je vzbudila veliko pozornosti. Ker je bilo tudi na drugih kolesarskih dogodkih veliko zanimanja, se je Mike odločil, da bi s projektom poskusil tudi na Kickstarterju, kjer sedaj išče 10 tisoč dolarjev za nakup stroja, ki bi močno olajšal izdelavo kolesa.

Prosta cena kolesa bi zaradi kakovostnega lesa stala 2500 evrov, vendar bi ga podporniki na Kickstarterju dobili že za 1490 evrov, torej več kot za tisočaka ceneje. Če bo projekt uspel, bo prvo kolo narejeno že letos oktobra. Izbirate lahko tako med ženskim kot moškim modelom. Tisti, ki so vožnjo z lesenim kolesom že preizkusili, jo opisujejo kot udobno in podobno z običajnim kolesom.

Če se želite voziti s slovenskim prestižnim izdelkom ali pa le želite podpreti slovenske ideje, projekt podprite na Kickstarterjevi strani.

Izvršba – skrajni primer izterjave

Skrajni primer izterjave je izvršba, to je takrat, ko dolžnik ne poravna računov, bodisi zato, ker jih ne more ali ker jih noče. Ta oblika je najbolj skrajna in najmanj prijetna, zato je za se izterjevalce priporočljivo, da pred tem poskusijo še z drugimi manj bolečimi in cenejšimi oblikami izterjave.

Postopek se prične tako, kot se prične skoraj vsak sodni postopek, to je z vložitvijo tožbe. Upnik mora biti pri vložitvi tožbe nadvse previden in natančen pri posredovanju podatkov. Podatki, ki jih sodišče potrebuje so vsi premoženjski podatki od dolžnika, to so sredstva na transakcijskem računu, stanje s pokojnino, rubež premičnin ter nepremičnin, deleži dolžnika v podjetju in tako dalje. Prav naj upnik pridobi vse dokaze (to so vsi dokumenti ali kakršnikoli drugi dokazi), ki bodo dokazovali dolg. Če upnik ne bo zmožen dokazati dolga, ali če se tožba celo izkazala za neopravičljivo, se to lahko za upnika konča precej slabo.

Po drugi strani, če upnik dokaže neplačane račune, pridobi sredstva, ki mu jih je dolžnik dolžan. Če dolžnik sredstev ni zmožen plačati, se pregleda še njegovo osebno premoženje in tako lahko sledi rubljenje njegovih predmetov.

Dolžnik lahko z utemeljenimi argumenti lahko navede svoje razloge zakaj ni plačal svojih dolgov. Razlogi so lahko najrazličnejši, lahko je to napaka v blagu, storitvi, v izdaji računa ali pa da je račun že plačal. S temi argumenti (ugovori) se dolžnik lahko izogne plačilu ali pa le zamakne postopek izvršbe.