Kmalu čas za najavo pavšalne obdavčitve

Proti koncu letošnjega leta je vsaj za male podjetnike pogosta tema najava pavšalne obdavčitve. Ta naj bi jim koristila, vendar se zaradi marsikaterih lukenj ne morejo odločiti, če se jim v resnici splača.

Prostovoljno jo lahko koristijo samostojni podjetniki, pa tudi druge vrste podjetij, ki v preteklem leti niso imel več kot 50 tisoč evrov obdavčljivih prihodkov. Tisti, ki so presegli mejo 50 tisoč evrov obdavčljivih prihodkov in tisti, ki ne spadajo v kategorijo gospodarskih družb, to so na primer sindikati, zbornice in društva, pa niso upravičeni do pavšalne obdavčitve.

Pavšalna obdavčitev naj bi olajšala poslovanje ter znižala stroške manjšim podjetjem in družbam, saj naj bi se jim zmanjšali administrativni stroški. Poleg tega, naj bi osebe s tem lažje ustanovile in zagnale podjetje. Podjetniki bodo morali po zdajšnjih predlogih morali voditi evidenco vseh obdavčljivih prihodkov, od katerih se bo odštelo 70 odstotkov priznanih normiranih stroškov. Ostanek, torej 30 odstotkov prihodkov, bo obdavčenih po ustrezni stopnji.

Aprila letos so bili podani zakonski predlogi, ki naj bi zgoraj omenjeno mejo s 50 tisoč evrov obdavčljivih prihodkov dvignili na 100 tisoč in 70 odstotkov normiranih stroškov na 80 odstotkov. Junija so bili predlogi sprejeti in se bodo uporabljali od 1 januarja 2015 naprej.

Poleg tega spremembe prinašajo tudi manjšo administracijo, lastno izbiro evidenc za notranje potrebe in računovodskih poročil za lastno poslovno odločanje, bolj enostaven davčni pregledi, kjer bo večji poudarek na prihodkih kot na odhodkih in proporcionalna. obdavčitve v višini 20 odstotkov.

Pravne osebe, razen samostojnih podjetnikov, morajo še vedno voditi dvostavno knjigovodstvo, vendar je za samostojne podjetnike priporočljivo vsaj enostavno knjigovodstvo priporočljivo.

Ljudje naj občutijo pripadnost do blagovne znamke

Dobra blagovna znamka podjetja pri ljudeh vzbuja pozitivno podobo, zaupanje in občutek pripadnosti. Posledično to za podjetje pomeni večjo prodajo svojih izdelkov in storitev, saj ljudje velikokrat za podoben izdelek raje plačajo tudi več in s tem potrdijo pripadnost določeni blagovni znamki. Dober primer takšnega vedenja je na trgu mobilnih tehnologij. Tu osebe rade kažejo pripadnost blagovnim znamkam mobilnih naprav kot so Apple, Samsung, Sony, Lg in drugih ali mobilnih operacijskih sistemov kot so Android, iPhone in Windows Phone. Takšen pojav pa ni redkost tudi v drugih tržnih nišah. Z dobro blagovno znamko lahko torej navidezno ustvarimo skupnost, ki bo do naše blagovne znamke čutila neko pripadnost, če ne celo dolžnost, kar se bo kazalo v podpori, nakupih in posledično v našem poslovnem uspehu. Vendar mora biti tudi naša dolžnost, da kupcem vračamo s čim kakovostnejšo ponudbo.

Ko registriramo blagovno znamko, lahko izdelkom in storitvam dodamo neko podobo, s katero bomo ljudem garantirali, da je naše blago kvalitetno. Ko bodo kupci to prepoznali, se bodo začeli povezovati z našim podjetjem in bodo začutili obvezo pri  izbiranju naših izdelkov istoritev.

Ko pridobimo naklonjenost ljudi, pa obstaja nevarnost, da se pojavijo druga podjetja, ki lahko s podobnim imenom in grafičnimi podobami nastopijo na trgu in tako zavedejo marsikaterega potrošnika. S tem ne izgubimo samo potencialne kupce, ampak tudi naš ugled, ki smo ga  gradili s trudom po doseganju čim boljše ponudbe. Kdor opravi registracijo blagovne znamke, ima edini dovoljenje do uporabe določenih podob za to, da označi svoje izdelke in storitve. Ko registriramo blagovno znamko, drugim poslovnim osebam preprečimo, da bi brez našega dovoljenja za izdelke podobne našim, uporabljali enake ali podobne označbe, kot jih uporabljamo sami.