Arhiv Značk: S.p.

Podjetništvo in miti

Podjetništvo,,

Na temo podjetništva je bilo razkritih že veliko zanimivih informacij in dejstev, vendar kljub temu obstaja več mitov o podjetnikih, tako pozitivnih kot negativnih, ki v realnosti ne držijo. Predstave o podjetništvu so odvisne tudi o tega, na kaj ljudje pomislijo ob tej besedi. Je prva asociacija podjetnik, ki je doživel prvi uspeh po dolgoletnem trudu, ki je vključeval tudi delo čez vikende, ali pa je to nekdo, ki je uspel »čez noč«? Poglejmo, kateri so najpogostejši miti o podjetništvu.

1. Podjetniki so kot taki rojeni

Med miti verjetno najbolj izstopa prepričanje, da je podjetnik rojen in ne ustvarjen tekom življenja. Sicer je res, da obstajajo nekatere osebnostne značilnosti, ki pripomorejo k temu, da se posameznik odloči postati podjetnik, vendar pa to še ne pomeni, da se ne razvijajo, spreminjajo in nadgrajujejo s časom. Pri razvoju teh značilnosti imajo pomembno vlogo dejavniki, kot so družbeno okolje, izobraževalne dejavnosti in pridobivanje praktičnih izkušenj. Za podjetništvo pomembne veščine – denimo ustvarjalnost, inovativnost, vodenje ipd. – ne moremo reči, da se je nekdo z njimi rodil, saj jih je skozi čas pridobil.

2. Podjetnike zanima le, kako priti do denarja

Podjetniki denar resda vidijo tudi kot odraz njihovih dosežkov, vendar ga samega po sebi ne dojemajo kot najvišji cilj, ki ga je nujno treba doseči. Posamezniki se v podjetniško dejavnost spuščajo zaradi višjih ciljev, kamor spadajo spopadanje z izzivi, iskanje življenjskega smisla, ustvarjanje tistega, kar bo koristilo drugim, biti finančno neodvisen od drugih itn. Nenazadnje pa rezultati nedavne britanske raziskave, ki sta jo izvedli podjetji Enterprise UK in Global Entrepreneurship Monitor, kažejo, da slabi dve tretjini (64%) podjetnikov meni, da ima podjetništvo ključno vlogo pri reševanju globalnih izzivov, kot so klimatske spremembe in revščina.

3. Podjetniki so hazarderji

Podjetniki se sicer soočajo s tveganji, a so ta le del zgodbe. Podjetniki so namreč dobro izurjeni na področju ocenjevanja, upravljanja in zmanjševanja tveganja. Opazovalec bo njihove podjetniške podvige morda videl kot zelo tvegano dejavnost, vendar pa bo dober in izkušen podjetnik poskrbel za to, da bo situacija vnaprej preračunana in pod kontrolo. Podjetnik zato ne tvega svojega premoženja na slepo, pač pa se najprej posveti iskanju poslovne priložnosti, analizi trga, izdelavi dobrega poslovnega načrta ipd.

4. Podjetniki so pretkani in brez sočutja

Mit, da je uspešen podjetnik tisti, ki ljudi pretenta in jim laže, gotovo ne drži. V poslovnem svetu je z lažmi težko priti do uspeha, saj je negativna publiciteta izjemno slaba za vsak posel. Dober podjetnik mora biti tudi diplomat, ki se z ljudmi zna pogovarjati in se zna izogibati konfliktom, kar omogoča grajenje poslovnega ugleda in uspešnih odnosov s strankami in sodelavci.

5. Podjetniki so samotarji

Vsak uspešen podjetnik ni uspel sam, saj je obkrožen s sposobnimi ljudmi, ki mu z znanjem in nasveti pomagajo izpolnjevati cilje. Da bi sprejel najboljšo odločitev, se mora zanašati na ideje in izkušnje drugih ljudi. Zato je tudi pomembno, da se podjetnik zna pogovarjati s sodelavci in jih motivirati, da pokažejo svoj potencial. Rezultati prej omenjene raziskave so tudi pokazali, da v Združenem kraljestvu najdemo dve petini novonastalih podjetij, ki imajo več kot enega ustanovitelja. Poleg tega pa je za takšna podjetja značilna 15% večja stopnja donosa kot v primeru podjetij, ki imajo le enega ustanovitelja.

6. Podjetniki delajo manj, delajo kadar hočejo in ob delu doživljajo manj stresa

Mit, da imajo podjetniki več prostega časa kot posamezniki, ki delajo 8 ur na dan, v resničnem svetu težko vzdrži, saj ni nič bolj realen kot prepričanje, da je možno obogateti »čez noč«. Delavnik hitro preseže 8 ur, še posebej v obdobju, ko podjetnik ustanovi podjetje in se pričenja uveljavljati na svojem področju. Zato ni nič nenavadnega, če podjetnik delu nameni od 12 pa tudi do 16 ur dnevno. To za posameznika pomeni tudi izziv in pomembno spremembo življenjskega sloga. Podjetnik ima resda nekaj fleksibilnosti kar se tiče razporeditve delovnega časa, vendar se mora slednji v prvi vrsti prilagajati strankam in njihovim potrebam.

Medtem ko je podjetnik »sam svoj šef«, pa to ne pomeni, da je njegovo delo brezskrbno in brez stresa. Krivde za neuspeh ni mogoče preložiti na drugega, poleg tega pa ima podjetnik odgovornost do strank, poslovnih partnerjev in zaposlenih.

7. Podjetniki imajo ogromno denarja

Tudi prepričanje, da podjetnik nekaj mesecev po ustanovitvi podjetja že kupi razkošne poslovne prostore in vikend na morju, saj ima v splošnem veliko denarja, v realnosti ne drži. Preden si lahko privošči kakršnekoli nagrade, mora preteči več let, saj je potrebno najprej zgraditi temelje podjetja. V tem obdobju je zato denar še posebej omejen, saj so potrebne konstantne investicije, ki pomagajo pri rasti podjetja. Potencial za pridobitev velike količine denarja je sicer stalno prisoten, vendar pa je za podjetnike značilno, da zaslužijo povprečno ali podpovprečno količino denarja, vse dokler njihov posel ni dobro uveljavljen.

Viri:

  • Gew.org, november 2010
  • Paperworknightmare.com, 8.11.2010
  • Sea, Sandra S. 5 Myths of Entrepreneurship – Debunking Common Misconceptions of Owning Your Own Business. Ezinearticles.com, 12.9.2010
  • West, Claire. Graduates are 60% more likely to be entrepreneurs than non-graduates. Freshbusinessthinking.com, 15.11.2010

Koliko znašajo prispevki za popoldanski s.p.?

Podjetništvo,,,,,

Samostojni podjetniki se pri poslovanju srečujejo z različnimi stroški, med njimi so tudi mesečni stroški – pavšalni prispevki, ki jih je potrebno plačevati davčnemu uradu. Predstavljamo vam prispevke, ki jih morajo plačevati popoldanski s.p. in študentski s.p.

Popoldanski s.p.

Naj vas sprva opozorimo na termin popoldanski s.p., ki se uporablja v pogovornem jeziku in ga ne najdete v zakonih ali drugih pravnih aktih. Izraz popoldanski s.p. označuje samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost in ki si prispevkov za socialna zavarovanja ne plačuje sam, ampak je zavarovan iz drugega naslova.

ZZZS od februarja 2009 ločuje popoldanske s.p. v dve skupini. V prvi so tisti, ki so zaposleni za več kot 40 ur na teden, v drugi pa tisti, ki niso zaposleni za poln delovni čas.

Prispevki za prvo skupino, torej študente, upokojence in tiste, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, znašajo 30,33 evrov (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), doda pa se jim tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje.

Ker pa študentje po novem niso več zavarovani s strani staršev, je potrebno plačati tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje!  To zavarovanje se plačuje zavarovalnicam. Trenutno je mesečni znesek za tovrsto zavarovanje 24,59 evra.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje so na začetku odvisni od velikosti minimalne plače, saj gre za prispevek v višini 13,45 % zneska minimalne plače. V prihodnosti pa se bodo izračunavali na podlagi odmerjenega dobička, saj gre za progresivno lestvico.

Prispevki za drugo skupino, torej za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 30,33 evrov ter 4,34 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 34,67 evrov mesečno.

Mesečni prispevki za samostojne podjetnike za popoldanski s.p.

Študentski s.p.

Tudi študentje imajo možnost, da postanejo samostojni podjetniki z odprtjem oblike podjetja študentski s.p. Postopek ustanovitve je enak kot pri odprtju rednega s.p., le da je za študentski s.p. potrebno mesečno plačati nekoliko manj prispevkov.

Študentski s.p. je izraz, ki je soroden izrazu popoldanski s.p. in je prav tako pogovorni izraz, ki ga ne najdemo v zakonih in pravilnikih, ki urejajo to področje.

Za študentski s.p. je potrebno plačevati pavšalne mesečne prispevke: prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 29,33 EUR, prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki je vezan na minimalno plačo in se spreminja vsak mesec in prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje (v višini 24,59 EUR – podatek velja za eno izmed zavarovalnic, gre za znesek brez popustov.).

Stroški in ustanovitev študentskega s.p.

Kaj menite o tolikšnih prispevkih za študentski s.p.? Se vam zdi, da država s povečevanjem deluje v pravi smeri? Zapišite svoje mnenje v komentarjih.