Arhiv Značk: S.p.

Prispevki in s.p.

Podjetništvo,,

Pri poslovanju se samostojni podjetniki srečajo z množico stalnih stroškov, med katere poleg stroškov vodenja bančnega računa, morebitnih stroškov računovodstva in skladiščenja, spadajo tudi mesečni prispevki za socialno varnost. Prispevke mora samostojni podjetnik vsak mesec plačati davčnemu uradu, podatke pa je od 1.1.2009 potrebno posredovati prek sistema eDavki.

Samostojni podjetniki skladno s 4.členom Zakona o prispevki za socialno varnost plačujejo naslednje prispevke:

  • prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
  • prispevek za zdravstveno zavarovanje
  • prispevek za starševsko varstvo
  • prispevek za zaposlovanje (od osnove od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec)

Višina mesečnih prispevkov, ki jih plačuje samostojni podjetnik znaša najmanj 225 evrov (odvisno od minimalne dosežene mesečne osnove).

Zasebnik, ki zaposluje delavce mora kot delodajalec obračunati in plačati prispevke za zaposlene skladno z določili predpisanimi za akontacijo dohodnine od dohodkov od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost. Plačujejo jih na račune davčnih uradov ali izpostav skladno s Pravilnikom o podračunih ter načunu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.

Prispevki pri popoldanskem s.p.

Za razliko od običajne oblike s.p. kjer vse prispevke plačuje podjetnik sam, samostojni podjetnik v ti. popoldanskem s.p. prispevkov za socialno varnost ne izplačuje sam (plačuje le pavšalne mesečne prispevke), saj je zavarovan z drugega naslova. Taka oblika podjetja je torej primerna za osebe s statusom- študente, upokojence ali zaposlene, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje že nekdo drug (starši, država ali delodajalec).

Popoldanski samostojni podjetniki se delijo na dve skupini. Prvo skupino sestavljajo polno zaposleni za 40 ali več ur tedensko, ki morajo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odšteti 29,33 evrov mesečno, za zdravstveno zavarovanje pa 4,27 evra, kar skupaj znese 33,6 evra mesečno.

Na drugi strani pa so nedavne spremembe med popoldanske podjetnike, ki niso zaposleni za poln delovni čas, vnesle kar nekaj slabe volje. Od februarja 2009 morajo namreč študentje, upokojenci in ostali, ki so zaposleni za manj kot 40 ur tedensko, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odšteti 29,33 evra na mesec, za zdravstveno zavarovanje pa okoli 80 evrov mesečno (njihova višina je odvisna od minimalne plače in dosežene davčne osnove), kar skupaj znaša okoli 110 evrov mesečno. Poleg tega pa morajo zaradi sprememb zavarovalnih podlag študentje in tisti, ki niso zaposledni za poln delovni čas, zavarovalnici plačevati tudi prispevke za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v višini približno 24,59 evra , tako da skupni mesečni prispevki zanje znašajo okoli 135 evrov.

Slovenija tako vsekakor ne spada med podjetništvu najbolj prijazne države, saj slovenske podjetnike poleg visokih davkov bremenijo tudi visoki prispevki za socialno varnost, ki verjetno marsikaterega študenta ali upokojenca odvrnejo od samostojne podjetniške poti.

S.p. ali d.o.o.?

Podjetništvo,,,,,,

Ko se odločite za vstop v podjetništvo imate na voljo več možnosti za izbiro oblike podjetja. Zelo pogosto je naslednje vprašanje: s.p. ali d.o.o.? Najpogostejša je izbira s.p., sledi d.o.o..

Lastnik s.p. za poslovanje odgovarja s svojim premoženjem

Med omenjenima oblikama podjetja je kar nekaj razlik. Najbolj pomembna oblika je v odgovornosti. S.p. je fizična oseba. Ves denar, ki ga s.p. dobi je od lastnika s.p., z njim lahko prosto upravlja. Ob ustanovitvi s.p. je zelo pomembno vedeti, da gre za obliko podjetja, kjer lastnik za poslovanje podjetja odgovarja z vsem svojim premoženjem.

To pomeni, da je potrebno vse dolgove, tožbe in podobne dogodke poravnati s strani osebnega premoženja podjetnika (hiša, avtomobil, znesek na tekočem računu…). To je morda glavna slabost s.p. v primerjavi z d.o.o.. D.o.o. je namreč pravna oseba, lastnik d.o.o. za poslovanje podjetja ne odgovarja s svojim premoženjem. Dolgove, tožbe se poravnava s strani imetja podjetja (osnovni kapital, sredstva..), omenjeno seveda velja v primeru gospodarnega ravnanja, v primeru namerne povzročitve škode je namreč lastnik lahko tudi kazensko odgovoren ter odškodninsko odgovoren.

Dobiček pri s.p. in d.o.o.

Naslednja pomembna razlika je vezana na višino dobička. Pri d.o.o. višina dobička ne vpliva na višino davkov. Dobiček je namreč obdavčen po enotni davčni stopnji, ki letos znaša 21 %. Torej, če želite iz d.o.o. izplačati dobiček, je potrebno najprej plačati 21 % davka, potem pa se tovrstni prihodki obdavčijo še pri dohodnini. D.o.o. tudi nima fiksnih mesečnih stroškov.

Pri s.p. je nekoliko drugače. Fiksni mesečni prispevki za samozaposlene osebe (tiste katerih glavna dejavnost je s.p.) znašajo od 225 evrov mesečno. Za “popoldanski” s.p. so ti stroški nižji, saj znašajo od okoli 30 evrov mesečno (za popoldanski s.p. se morajo prispevki plačevati iz drugega naslova). Ves dobiček, ki ga s.p. ustvari so last nosilca s.p.. To pomeni, da se dobiček na računu konec leta ne obdavči z davkom na dobiček, kot pri d.o.o., pač pa se obdavči samo po dohodninski lestvici.

Kdaj je s.p. bolj primeren?

S.p. je iz vidika dobička bolj primeren do določenega zneska. Osnovna davčna stopnja se namreč začne pri 16 %. Naslednja je 27 %, končna pa 41%. Prek s.p. se nam torej splača poslovati do točke, ko je efektivna davčna stopnja, po kateri je obdavčen dobiček v d.o.o., višja od tiste, po kateri je obdavčen dobiček pri s.p.. Po naših izračunih je to pri dobičku okoli 15.000 evrov letno. Nad to mejo, pa je že bolj modro razmišljati o odprtju d.o.o..