Arhiv Značk: Samostojni podjetnik

Samostojni podjetik

Podjetništvo,,

Odločati o lastni usodi, sami skrbeti zase, biti ključni igralec. To je samostojni podjetnik.

Časi redne zaposlitve so skoraj mimo. Dnevi, ko ste šli na razgovor in čakali na klic o sprejetju ali zavrnitvi so že skoraj zgodovina. Čeprav večina še vedno sanja o redni in dobro plačani službi. Le še redke vrste izobrazbe odpirajo vrata v svet zaposlenih. Biti zdravnik, je ena takšnih. Ker pa je za vse ostale precej težko dobiti in tudi obdržati službo, je najboljša možnost, možnost samozaposlitve. To pomeni, da sami skrbite za prihodke in odhodke. Sami si “nakažete” plačo, plačate prispevke, plačate dopust, bolniško itd.

Samozaposlitev ima določene prednosti in določene pomanjkljivosti. Zagotovo največja slabost je neplačan dopust. Vsak trenutek, ko ne delate, bodisi ste na dopustu, ste na bolniški ali pa enostavno ni toliko dela, morate plačati določene prispevke. Čeprav v teh dneh morda niste zaslužili niti centa, morate vsakega 15. v mesecu plačati prispevke za samostojne podjetnike. Te vam omogočijo delovno dobo in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje. To pa pomeni, da sredi meseca morate nakazati določen znesek. Višina prispevkov je odvisna od lansko letnega prihodka. To pa pomeni, da če ste letos zaslužili zelo veliko denarja, se vam bo premija za prispevke, povišala.

Bistvene prednosti samozaposlitve pa so, lastna odgovornost, lastna skrb za delo, večja mobilnost in prilagodljivost, manjša obdavčitev. Davek je pri samostojnih podjetnikih lahko zelo nize, ne glede na dohodek. Vse kar dejansko potrebujete, če želite ustanoviti s.p. je osebni dokument ter davčno številko in že danes lahko na uradu za javnopravne agencije registrirate svoje prvo podjetje.

Višina zneska prispevkov za socialno varnost je odvisna od dobička in že obračunanih prispevkov

Podjetništvo,,

Slovar slovenskega knjižnega jezika na področju ekonomije besedo prispevek definira takole: »… dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje …«

V nadaljevanju pa nas zanima, od česa predvsem je odvisna višina prispevka za socialno varnost … torej kako se napravi obračun prispevkov.

Višina zneska prispevkov za socialno varnost je odvisna predvsem  od dobička in že obračunanih prispevkov. Od tega dvojega je torej odvisno, kako se bo naredilo obračun prispevkov.

Najnižja in najvišja osnova za plačilo prispevkov pa sta odvisni še od višine zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Na kratko si poglejmo, kaj določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju …

Zakon o pokojninskem in invalidskem  zavarovanju določa, da najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost v letu 2016 znaša 56 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec in se do leta 2018 vsako leto povečuje za dva odstotka, dokler ne doseže 60 odstotkov. Slednje velja za vse prispevke, razen zdravstvenih, čigar najnižja osnova že sedaj znaša 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec.

Na kratko si poglejmo  še postopek izračuna višine prispevkov:

Vsem samostojnim podjetnikom, ki so s poslovanjem začeli sredi leta, se dobiček preračuna na letno raven. Preračun se opravi na način:

DI = (Dn / n) x 12

DI = dobiček preračunan na letno raven

Dn = dobiček po obračunu akontacije dohodnine oziroma dohodnino od dohodka iz dejavnosti

Določitev dobička zavarovancev, pri katerih se obračun akontacije dohodnine oziroma dohodnino od dohodka iz dejavnosti, se ne nanaša na celotno davčno obdobje. Pri določanju števila mesecev, na katere se dobiček nanaša (n), je pomembno koliko dni je v prvem mesecu poslovanja. Če je več kot 15 dni, se prvi mesec upošteva, sicer  pa se ne upošteva.