Arhiv Značk: ustanovitev d.o.o.

Ustanovitev d.o.o.

Medtem ko je v Sloveniji najbolj priljubljena oblika podjetja- s.p., večinoma bolj primerna za začetnike, je družba z omejeno odgovornostjo- d.o.o. navadno bolj primerna za večja podjetja z večjim obsegom poslovanja.

Prednosti d.o.o. so predvsem:

  • Ločenost premoženja, kar pomeni, da za plačilo dolgov ne odgovarjajo družbeniki, ampak družba do višine osnovnega kapitala (ki znaša najmanj 7.500 evrov)
  • Je v primeru višjih dobičkov davčno ugodnejša oblika podjetja, saj je obdavčitev d.o.o. fiksna ne glede na dobiček. Vendar pa je v primeru izplačila dobička družbenikom v obliki dividend, potrebno osnovni davčni stopnji prišteti še 20 odstotkov davka na kapitalski dobiček.
  • Primerna oblika, ko podjetje ustanavlja več podjetnikov skupaj.

Registracija d.o.o.

Registracijo d.o.o. je mogoče brezplačno registrirati prek točk VEM ali spletnega portala e-VEM (zahteva kvalificirano digitalno potrdilo), vendar pa to velja le v primeru vplačila celotnega osnovnega kapitala v višini najmanj 7.500 evrov v denarju oz. z nakazilom na bančni račun pred vložitvijo predloga za registracijo podjetja. Sklenitev družbene pogodbe oz. akta o ustanovitvi v tem primeru poteka prek VEM obrazca, ki ne omogoča spreminjanja vsebine pogodbe.

Druga pot je ustanovitev d.o.o. pri notarju, vendar pa ta način ni brezplačen. Sklenitev družbene pogodbe v obliki notarskega zapisa je obvezna, če:

  • Družbeniki kot osnovni kapital vložijo tudi stvarne vložke ali le del denarnih vložkov (vsaj eno četrtino oz. vsaj 7.500 evrov) pred vpisom v sodni register;
  • Bo družbena pogodba vsebovala tudi dodatne dogovore;
  • Drugi razlogi družbenikov.

V primeru enosebnega d.o.o. mora družbenik pred vpisom v sodni register pripraviti in overiti knjigo sklepov.

Osnovni kapital

Osnovni kapital predstavlja začetni vložek, ki ga morajo družbeniki vplačati ob ustanovitvi d.o.o.. Znašati mora najmanj 7.500 evrov, medtem ko mora vsak osnovni vložek znašati vsaj 50 evrov. Mogoče ga je vplačati v denarju, kot stvarni prevzem ali stvarni vložek (npr. v obliki (ne)premičnin, podjetja ali njegovih delov, pravic ter ostalih predmetov), ki pa jih je pred prijavo za vpis v register potrebno izročiti družbi. Denarna sredstva na računu d.o.o. so last družbe in ne družbenikov, tako da ti z njimi ne morejo prosto razpolagati in so v primeru izplačila družbenikom obdavčena.

V primeru vplačila dela osnovnega kapitala v obliki stvarnih vložkov morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti poročilo o stvarnih vložkih, v katerem navedejo stvarne vložke, dokaz o njihovi vrednosti (če je višja od 10.000 evrov je navadno potrebna tudi ocena revizorja) in morebitne obremenitve vložkov, če je vložek podjetje pa priložiti tudi njegovo bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za zadnji dve leti.

Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj četrtino osnovnega vložka. Denarni vložki morajo biti nakazani na začasni transakcijski račun, ki ga lahko družbeniki odprejo prek spletne aplikacije e-TRR. Na podlagi vplačila vložka dobijo družbeniki potrdilo o vplačanem kapitalu, ki ga potrebujejo za vpis družbe v sodni register.

Če ustanovitelju enoosebne družbe pred prijavo za vpis v register ni uspelo zagotoviti celotnega osnovnega vložka, mora za manjkajoči del družbi zagotoviti varščino, s tem da listino o varščini predloži sodišču ob prijavi za vpis v register.

Družbena pogodba oz. akt o ustanovitvi

D.o.o. je mogoče ustanoviti na podlagi družbene pogodbe v primeru večih družbenikov ali akta o ustanovitvi, kadar gre za enega ustanovitelja. Sklene se jo lahko v obliki notarskega zapisa ali prek posebnega VEM obrazca, podpišejo pa jo vsi družbeniki, pri čemer morajo biti podpisi pri sklenitvi prek obrazca overjeni.

Pogodba mora vsebovati:

  • ime, priimek, prebivališče oz. firmo in sedež vsakega družbenika
  • firmo, sedež in dejavnost družbe
  • znesek osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posameznega družbenika ter njegov poslovni delež
  • če je družba ustanovljena za določen čas, čas njenega delovanja
  • morebitne obveznosti družbenikov do družbe in družbe do družbenikov.

Vir: Ustanovitev d.o.o.

Poslovni načrt

Poslovni načrt je veliko več kot le gora papirjev, saj je njegova ključna naloga pomoč podjetniku pri izgradnji in vodenju podjetja, hkrati pa je tudi sredstvo s katerim poskušamo investitorje navdušiti za svojo poslovno idejo.

Dober poslovni načrt podjetniku predstavlja nekakšen zemljevid, ki ga usmerja pri poslovanju, mu pomaga, da se na trgu boljše znajde in poveča njegove možnosti za uspeh. Zato naj vsak, ki razmišlja o vstopu v podjetništvo pred zagonom podjetja zbere vsaj osnovne informacije o trgu na katerega se podaja, saj je ustanovitev podjetja brez predhodnega načrta pogosto podobna igram na srečo.

Kakšen je dober poslovni načrt?

Poslovni načrt naj bo kratek in jedernat, vsebuje pa naj le bistvene informacije pomembne za poslovanje podjetja. Vsebuje naj predvsem konkretne podatke s čim večimi tabelami in grafičnimi prikazi, medtem ko se je potrebno izogibati dolgim esejskim opisom in preveč optimističnim napovedim.

Obsega naj 20 do 25 strani ter priloge, usmerjen pa naj bo 3 do 5 let v prihodnost, s podrobnim planiranjem predvsem za prvo leto poslovanja. Za izdelavo dobrega poslovnega načrta povprečen podjetnik porabi okoli 150 ur dela, pri čemer navadno največ časa zahteva ravno zbiranje in urejanje podatkov.

Sestava poslovnega načrta

Pri pisanju poslovnega načrta si lahko pomagamo s katero izmed mnogih standardnih predlog, ki jih je mogoče najti na spletu. Prvi vtis bralec dobi že z ogledom naslovnice dokumenta, zato nanjo poleg naslova, datuma in kontaktnih podatkov dodajte tudi svoj logotip in opozorilo, da se v dokumentu nahajajo podatki zaupne narave. Naslovnici naj sledi kazalo in povzetek načrta, na koncu pa še viri, literatura in priloge. Vsebina načrta je navadno razdeljena na klasično strukturo poglavij, ki je predstavljena v nadaljevanju:

Povzetek: Spada med najpomembnejše dele poslovnega načrta, saj se večina bralcev najprej posveti ravno povzetku. Napišemo ga nazadnje, vsebuje pa naj ključne podatke iz vsakega poglavja načrta. Naj bo konkreten, kratek, jedernat in ne daljši od dveh strani.

Panoga in konkurenca: V prvem poglavju opišemo panogo in značilnosti, ki vplivajo na nastanek poslovne priložnosti. Sledi naj opis ideje, naših konkurenčnih prednosti ter vizija in poslanstvo podjetja.

Analize: V drugem poglavju izdelamo analizo makroekonoskega okolja (pri čemer si lahko pomagamo s ti. PEST analizo), analizo trga, kjer določimo velikost trga, glavne trende idr., analizo konkurence, kjer navedemo glavne konkurente, njihove prednosti, slabosti in način diferenciranja od njih, ter analizo kupcev, ki jih segmentiramo in opišemo njihove nakupne ter druge za nas pomembne vzorce. Dodamo lahko tudi PSPN matriko v kateri opišemo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti podjetja, proizvodov ali članov teama.

Načrt trženja: V tretjem poglavju sledi načrt trženja, v katerem opredelimo tržno privlačen paket produktov ali storitev, določimo cenovno strategijo, politiko popustov ter način trženja in prodaje (prek katerih medijev, kako pogosto in na kakšen način bomo oglaševali). Izdelamo tudi strategijo vstopa na trg in način pridobivanja kupcev, načrt distribucije v katerem opišemo pot naših izdelkov do kupcev, opredelimo logistiko in celoten podporni sistem podjetja ter s tem povezane stroške, marže idr.

Sledijo naj manj obsežna poglavja v katerih predstavimo načrt proizvodnje, načrt nadaljnjega razvoja podjetja (razvoj novih proizvodov, vstop v novo panogo in na tuje trge…), gospodarsko pravo in intelektualno lastnino (oblika podjetja, morebitna potrebna dovoljenja, zaščita blagovnih znamk, patenti…).

Delovni team: V naslednjem poglavju sledi opis vodstvene skupine in načrt kadrov, kjer predstavimo organizacijsko strukturo podjetja, opišemo člane vodstvene skupine vključno z njihovimi dosedanjimi dosežki ter izdelamo načrt zaposlovanja novih sodelavcev. Navedemo lahko tudi zunanje svetovalce, morebitne investitorje in druge, ki nam pomagajo na podjetniški poti, v prilogi pa dodamo še življenjepise ključnih članov teama.

Terminski načrt: Sledi opredelitev glavnih strateških korakov in konkretnih aktivnosti predvsem v prvih letih poslovanja, katerim določimo časovni rok izvedbe in odgovorne osebe, pripravimo pa lahko tudi časovnico.

Kritična tveganja: V zadnjem vsebinskem poglavju opredelimo še kritična tveganja tako na tehnološkem kot poslovnem področju, ter način soočanja z njimi.

Finančni načrt: V zadnjem poglavju na podlagi natančnih podatkov iz preteklih poglavij izdelamo projekcije bilance stanja, izkaza uspeha in denarnih tokov za prihodnjih 3 do 5 let poslovanja, pri čemer si lahko pomagamo s temu namenjenimi orodji. Prvo leto navadno planiramo po mesecih, drugo po kvartalih, naslednja pa na letni ravni. V tem poglavju opredelimo tudi potrebe po kapitalu in različne kazalnike.

Z izdelavo finančnih projekcij, ki navadno predstavljajo največji zalogaj, smo zaključili z izdelavo načrta. Seveda ga je kasneje na podlagi povratnih informacij pridobljenih med poslovanjem, potrebno ustrezno posodabljati in prilagajati.

Vseeno pa dober poslovni načrt še ni garancija za uspeh. Ta bo prišel le s pomočjo trdega dela, sposobnih sodelavcev in upoštevanjem zakonitosti trga.