Arhiv Značk: ustanovitev podjetja

Ustanovitev s.p.

Nerazvrščeno,,,,

Status samostojnega podjetnika postaja vse bolj priljubljena oblika samozaposlitve, zato mnogi razmišljajo o ustanovitvi s.p. . Samostojni podjetnik posameznik, ki ustanovi s.p. lahko postane skoraj vsak z dobro poslovno idejo, pred ustanovitvijo lastnega podjetja pa je dobro če se seznani z nekaterimi osnovami podjetništva.

Slovenski podjetniki imajo na voljo dve obliki s.p.: navadni s.p., ki predstavlja podjetnikovo osnovno dejavnost, ali ti. popoldanski s.p., ki ga lahko vodi kot dopolnilno dejavnost, poleg službe, študija (študent ob tem izgubi določene študentske ugodnosti) ali v pokoju.

Poslovna ideja

Mnoge poslovne ideje se razvijejo iz opravljanja vsakodnevnih nalog, kjer se bodoči podjetniki dodobra seznanijo z dejavnostjo, pridobijo dragocene izkušnje in odkrijejo morebitne tržne niše.

Da bi se izognili presenečenjem naj bodoči podjetniki pred začetkom poslovanja izdelajo poslovni načrt s katerim bodo predvideli potek poslovanja in morebitne težave, ki jih lahko prinese ustanovitev podjetja. Načrt je nato potrebno redno posodabljati in usklajevati s svojim poslovanjem in cilji.

Stroški

Z ustanovitvijo podjetja se pojavi množica stroškov povezanih z mesečnimi prispevki, računovodstvom, poslovnimi prostori in ostalimi s poslovanjem povezanimi področji, zato mora biti poslovna ideja dovolj privlačna, da bo lahko podjetje sčasoma pokrilo začetno investicijo.

Vsak samostojni podjetnik mora plačevati prispevke za socialno varnost, katerih višina je odvisna od oblike s.p. in je povezana s statusom podjetnika. Zaposleni, upokojenci in študentje lahko ustanovijo ti. popoldanski s.p., kjer so prispevki relativno nizki in znašajo okoli 110 evrov mesečno, saj večino njihovih prispevkov že krije delodajalec ali izobraževalna ustanova. Po drugi strani pa podjetnik, ki mu s.p. predstavlja osnovno dejavnost in nima zaposlitve ali drugega statusa, prispevke plačuje v celoti sam. Njihov znesek je temu primerno višji in je odvisen od prometa podjetja.

Davki

Naslednja novost s katero se sooči mladi podjetnik so davki, ki so pri s.p. odvisni od prometa, saj je lestvica obdavčitve s.p. progresivna. Od prometa je odvisno tudi plačilo DDV, saj se podjetnik, ki ima promet nižji od 25.000 evrov, lahko sam odloči ali bo davčni zavezanec ali nezavezanec. Pri tem ima vsaka oblika svoje prednosti in slabosti.

Registracija podjetja

Po odločitvi za pretvorbo poslovne ideje v podjetje, je potrebno v standardni klasifikaciji dejavnosti izbrati dejavnost, s katero se bo podjetje ukvarjalo. Izbrati  je mogoče več dejavnosti, ki jih ob registraciji podjetja brezplačno priglasimo.

Bodoči podjetnik si nato izbere še ime oz. firmo podjetja, skrajšano firmo in določi sedež družbe. Nato izpolni predpisane obrazce za registracijo podjetja in pripravljen je na končni korak- ustanovitev lastnega podjetja.

To lahko stori s pomočjo VEM točk ali spletnega potala e-VEM, kjer je mogoče podjetje brezplačno registrirati. Hkrati lahko opravi prijavo podjetja v Poslovni register RS, prijavo na DURS in prijavo za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje na ZZZS.

S tem vstopi v podjetniški svet, ki zahteva dobro mero potrpežljivosti, energije in zagnanosti.

S.p. ali d.o.o.?

Podjetništvo,,,,,,

Ko se odločite za vstop v podjetništvo imate na voljo več možnosti za izbiro oblike podjetja. Zelo pogosto je naslednje vprašanje: s.p. ali d.o.o.? Najpogostejša je izbira s.p., sledi d.o.o..

Lastnik s.p. za poslovanje odgovarja s svojim premoženjem

Med omenjenima oblikama podjetja je kar nekaj razlik. Najbolj pomembna oblika je v odgovornosti. S.p. je fizična oseba. Ves denar, ki ga s.p. dobi je od lastnika s.p., z njim lahko prosto upravlja. Ob ustanovitvi s.p. je zelo pomembno vedeti, da gre za obliko podjetja, kjer lastnik za poslovanje podjetja odgovarja z vsem svojim premoženjem.

To pomeni, da je potrebno vse dolgove, tožbe in podobne dogodke poravnati s strani osebnega premoženja podjetnika (hiša, avtomobil, znesek na tekočem računu…). To je morda glavna slabost s.p. v primerjavi z d.o.o.. D.o.o. je namreč pravna oseba, lastnik d.o.o. za poslovanje podjetja ne odgovarja s svojim premoženjem. Dolgove, tožbe se poravnava s strani imetja podjetja (osnovni kapital, sredstva..), omenjeno seveda velja v primeru gospodarnega ravnanja, v primeru namerne povzročitve škode je namreč lastnik lahko tudi kazensko odgovoren ter odškodninsko odgovoren.

Dobiček pri s.p. in d.o.o.

Naslednja pomembna razlika je vezana na višino dobička. Pri d.o.o. višina dobička ne vpliva na višino davkov. Dobiček je namreč obdavčen po enotni davčni stopnji, ki letos znaša 21 %. Torej, če želite iz d.o.o. izplačati dobiček, je potrebno najprej plačati 21 % davka, potem pa se tovrstni prihodki obdavčijo še pri dohodnini. D.o.o. tudi nima fiksnih mesečnih stroškov.

Pri s.p. je nekoliko drugače. Fiksni mesečni prispevki za samozaposlene osebe (tiste katerih glavna dejavnost je s.p.) znašajo od 225 evrov mesečno. Za “popoldanski” s.p. so ti stroški nižji, saj znašajo od okoli 30 evrov mesečno (za popoldanski s.p. se morajo prispevki plačevati iz drugega naslova). Ves dobiček, ki ga s.p. ustvari so last nosilca s.p.. To pomeni, da se dobiček na računu konec leta ne obdavči z davkom na dobiček, kot pri d.o.o., pač pa se obdavči samo po dohodninski lestvici.

Kdaj je s.p. bolj primeren?

S.p. je iz vidika dobička bolj primeren do določenega zneska. Osnovna davčna stopnja se namreč začne pri 16 %. Naslednja je 27 %, končna pa 41%. Prek s.p. se nam torej splača poslovati do točke, ko je efektivna davčna stopnja, po kateri je obdavčen dobiček v d.o.o., višja od tiste, po kateri je obdavčen dobiček pri s.p.. Po naših izračunih je to pri dobičku okoli 15.000 evrov letno. Nad to mejo, pa je že bolj modro razmišljati o odprtju d.o.o..