Vsi prispevki, ki jih je objavil/a admin

Obračun plač: oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo

Plača je izplačilo/znesek, ki ga zaposleni dobi za opravljeno (navadno) mesečno delo oz. je nadomestilo za vložen trud in služi kot priznanje prispevka posameznika k poslovanju organizacije. Plača je sestavljena iz fiksnega in gibljivega dela. Fiksni del tvorijo osnovna plača, ugodnosti in dodatki.

Obračun plač

Oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo torej prejeti plačilo. Tega se uredi, ko se dela obračun plač. Plačilo za delo je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če so slednja določena v kolektivni pogodbi (npr. v naravi).

Pri obračunu plače mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Plačo lahko v nadaljevanju razdelimo na osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost ter nekatere dodatke. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Poglejmo si sestavne dele plače oziroma obračuna plač ter nekaj najosnovnejših pojmov v povezavi s plačo oziroma s postopkom, imenovanim obračun plač:

1. Osnovna plača

2. Dodatek za delovno uspešnost in poslovno uspešnost

3. Dodatki za posebne pogoje dela

4. Dodatek za delovno dobo

5. Povračilo stroškov v zvezi z delom

6. Regres

7. Minimalna plača

8. Izhodiščna plača

9. Neto plača

10. Osnovna bruto plača

Poglejmo si bolj natančno, kaj je osnovna plača.

Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t.i. Izhodiščna plača).

In še razjasnimo pojma neto  in bruto plača:

Neto plača je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračil stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki idr.).

Bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (16,10 %) ter povračilo stroškov v zvezi s delom  (prevoz, prehrana, dodatki idr.).

Komu ne priporočamo coworkinga?

Coworking je v zadnjem času zelo priljubljena oblika dela, katere se poslužujejo številni mladi podjetniki. Prinaša namreč različne prednosti, ki se v končni fazi kažejo kot povečanje produktivnosti in seveda kot uspešna rast in razvoj podjetja. Kljub temu, da se takšna oblika dela pogosto oglašuje kot idealna izbira za najrazličnejše profile, je v resnici opcija primerna le za razmeroma omejeno skupino delavcev. Da bi se izognili nesporazumom in nezadovoljstvu, je treba poznati značilnosti tega načina dela in iz tega ugotoviti, komu coworking ne bo ustrezal.

Poslovni prostor in sodelavci

Coworking nedvomno ni ustrezen za tiste, ki pri delu potrebujejo lasten prostor, ne le mize in računalnika. Tako odpadejo vsi, ki imajo pri svojem poslu opravka z neposrednim stikom s strankami ali poslovnimi partnerji, saj tega v skupni pisarni ni mogoče opravljati. Prav tako pa takšna pisarna ni idealna za delo v skupini. Seveda coworking temelji prav na tem, da si isti delovni prostor delijo različni delavci, a za aktivno sodelovanje takšno okolje v večini primerov ni primerno. Sodelavci bi bolje delovali v ločeni pisarni, kjer ne bi motili tistih, ki želijo le mirno delati na svojih projektih.

Osebne značilnosti

Poleg tega, da je coworking primeren le za tiste, ki ne potrebujejo lastne pisarne, pa bo bolj ustrezal določenim osebam, drugim pa ne – odvisno od njihovih osebnih značilnosti. Delo med ljudmi ni za vsakogar, povsem možno je, da bo produktivnost zaradi tega padla. Težave bodo imeli tako preveč kot premalo družabni ljudje – prvim družba moti pozornost in jih odtrga od dela, drugi pa se med neznanci morda ne bodo mogli dovolj sprostiti, da bi svojo pozornost povsem posvetili delu. Seveda v skupni pisarni ni prostora za tiste, ki ne mislijo resno delati, še manj pa za tiste, ki bodo motili delo drugih.