Vsi prispevki, ki jih je objavil/a admin

Komu ne priporočamo coworkinga?

Coworking je v zadnjem času zelo priljubljena oblika dela, katere se poslužujejo številni mladi podjetniki. Prinaša namreč različne prednosti, ki se v končni fazi kažejo kot povečanje produktivnosti in seveda kot uspešna rast in razvoj podjetja. Kljub temu, da se takšna oblika dela pogosto oglašuje kot idealna izbira za najrazličnejše profile, je v resnici opcija primerna le za razmeroma omejeno skupino delavcev. Da bi se izognili nesporazumom in nezadovoljstvu, je treba poznati značilnosti tega načina dela in iz tega ugotoviti, komu coworking ne bo ustrezal.

Poslovni prostor in sodelavci

Coworking nedvomno ni ustrezen za tiste, ki pri delu potrebujejo lasten prostor, ne le mize in računalnika. Tako odpadejo vsi, ki imajo pri svojem poslu opravka z neposrednim stikom s strankami ali poslovnimi partnerji, saj tega v skupni pisarni ni mogoče opravljati. Prav tako pa takšna pisarna ni idealna za delo v skupini. Seveda coworking temelji prav na tem, da si isti delovni prostor delijo različni delavci, a za aktivno sodelovanje takšno okolje v večini primerov ni primerno. Sodelavci bi bolje delovali v ločeni pisarni, kjer ne bi motili tistih, ki želijo le mirno delati na svojih projektih.

Osebne značilnosti

Poleg tega, da je coworking primeren le za tiste, ki ne potrebujejo lastne pisarne, pa bo bolj ustrezal določenim osebam, drugim pa ne – odvisno od njihovih osebnih značilnosti. Delo med ljudmi ni za vsakogar, povsem možno je, da bo produktivnost zaradi tega padla. Težave bodo imeli tako preveč kot premalo družabni ljudje – prvim družba moti pozornost in jih odtrga od dela, drugi pa se med neznanci morda ne bodo mogli dovolj sprostiti, da bi svojo pozornost povsem posvetili delu. Seveda v skupni pisarni ni prostora za tiste, ki ne mislijo resno delati, še manj pa za tiste, ki bodo motili delo drugih.

V lanskem letu Slovenci zagnali preko 100 kampanj množičnega financiranja

Kickstarter in Indiegogo si med Slovenci utirata pot do uspeha. Le lani namreč so naši vrli in neustrašni podjetniki tu predstavili več kot 100 kampanj, ugotavlja Žiga Berce, ki je tudi letos pripravil infografiko.

Ugotavlja, da so močno narasle tudi številke: če so v 2014 podjetniki iskali okoli 1,5 milijona evrov, je ta številka leta 2015 narasla že na 2,7 milijona evrov. Povečalo se je tudi samo število kampanj, saj jih je bilo leta 2014 le 59, lani pa že 103. Te so bile uspešne v 23 odstotkih, zanimivo, a sicer že znano dejstvo pa pravi, da so Kickstarter kampanje veliko bolj uspešne – skoraj polovica jih doseže zastavljeni cilj, v nasprotju z Indiegogom, kjer je ta odstotek manjši od ene desetine. Najverjetneje k temu botruje slaba pripravljenost kampanj na Indiegogu – slabo napisana besedila, nekvalitetni videoposnetki, nezanimivo slikovno gradivo… vse to namreč vpliva na končni izid in v resnici lahko na Indiegogo res opazimo precej “slabih” kampanj.

Berce, ki je tudi sam uspešen podjetnik, ki se je že predstavil tudi na Kickstarterju, napoveduje, da bo kvaliteta kampanj sicer v prihodnosti še rasla. Tak trend je bilo namreč opaziti tudi v preteklosti. Ljudje spoznavajo, da se je za uspeh treba potruditi, v nasprotnem se lahko obrišejo pod nosom.

 Povezava do Kickstarterja >>

Povezava do Indiegoga >>