Kako začeti s portretiranjem?

Portretiranje oziroma risanje obraza mnogim risarjem predstavlja poseben izziv in upodobitev le tega velja za enega najtežjih na človeškem telesu. Kljub temu, da so si obrazi med sabo različni, obstaja nekaj smernic in postopkov, ki nam olajšajo risanje.

Najprej pripravimo referenčno fotografijo. Izberemo kakovostno sliko visoke resolucije, kjer je obraz dobro viden.  Idealno je, da portretiranec gleda direktno v objektiv.

Na začetku poenostavimo glavne poteze obraza. Najpogostejše oblike, ki se uporabljajo za razdelitev  obraza so  krogi in trikotniki. To naredimo kar na fotografiji, kasneje pa bomo to prenesli še na papir.

Naslednji korak je izris  vertikalne in diagonalne črte na papir. Tako dobimo  občutek, kako se postavitev nosu nanaša na postavitev ust in brade; kakšno je razmerje med ustnicami in nosom itd.

Sledi izračun  razdalij. Ta postopek je izrednega pomena, saj šteje vsak milimeter. Samo s pravilnimi razdaljami dosežemo podobnost portretiranca na papirju. Pomembno je natančno opazovanje razdalje med očesi, dolžina nosu… Da smo naredili prav vemo takrat, ko obraz postane prepoznaven in oživi na papirju.

Nato naredimo splošen oris obraza in glave. Za to uporabimo svinčnik debeline 2H ali H. Trši svinčnik ustvari tanjše in lažji linije, ki jih je lažje izbrisati, če se zmotimo. Sledi izris  splošnih potez kot so oči, nosu, notranjosti ušesa in ustnice. V tem koraku še ne senčimo ničesar. Pri risanju obraza je izredno pomembno, da ne sklepamo ničesar, ampak rišete samo tisto, kar vidite .

Sledi senčenje risbe.  Pri tem delu risanja portret oživi. Določimo svetle in temne dele obraza.  Ne smemo se bati senčiti, saj nam bo le pravo razmerje temnih in svetlih delov dalo realističen videz.

Zavedajmo se, da samo vaja portretiranja naredi dobre risbe. Na začetku skoraj nihče ne dobi fotorealističnega izgleda pri risanju obraza. Pomembno je, da po končanem delu portret pregledamo in ocenimo na kaj bomo pozorni pri naslednjem risanju.