Gotovo nam za normiran s.p. prispevki veliko povedo o tem, ali se splača izbrati to obliko enoosebne gospodarske družbe ali ne. Odločamo se med različnimi možnostmi, ki nam ponujajo določene prednosti in pomanjkljivosti. Vse je sicer odvisno od tega, s kakšnimi dejavnostmi se bomo ukvarjali, zato ni možno enostavno priporočiti normiranega s.p.-ja.
Nasploh velja, da je normiran s.p. najcenejša možnost za poslovanje, saj so prispevki minimalni, predvsem pa nimamo dodatnega dela in stroškov z računovodstvom in posebnimi zahtevami finančne uprave. To je res za tiste, ki lahko poslujejo na ta način, a poleg samih prispevkov moramo upoštevati tudi druge dejavnike.
Za normiran s.p. prispevki pomenijo neizogibne stroške
Z normiranim s.p.-jem se izognemo mnogim obveznostim in stroškom, a seveda bomo morali redno plačevati prispevke, ki so zahtevani. Minimalno se bomo vsak mesec srečevali z več zahtevami:
- Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
- Prispevki za zdravstveno zavarovanje
- Prispevki za zaposlovanje
- Prispevki za starševsko varstvo
- Akontacija dohodnine
Ti prispevki predstavljajo neizogibne stroške, s katerimi se srečuje vsak podjetnik. V prvih letih poslovanja je možno koristiti nekatere olajšave, kar nas z vidika stroškov lahko nekoliko razbremeni.
Seveda so za normiran s.p. prispevki relativno nizki, predvsem se izognemo plačevanju višje dohodnine. To je najboljša možnost za mnoge podjetnike, ki predvidevajo relativno nizke prihodke in želijo poslovati brez posebnih komplikacij.
Za normiran s.p. prispevki niso edini faktor
Ne bomo se odločali le na podlagi tega, kakšne stroške bomo imeli s poslovanjem. Pogosto pretehtajo še drugi faktorji, ki so s stroški povezani le posredno. Normiran s.p. recimo ne potrebuje računovodskega servisa, ni treba pripravljati letnih poročil in druge dokumentacije poleg evidence računov in osnovnih sredstev ter davčnega obračuna. Poslovanje je precej poenostavljeno, tudi računovodske obveznosti lahko samostojni podjetnik opravlja sam.
Največja prednost so za normiran s.p. prispevki, ki so relativno nizki, ter obračunavanje dohodnine na podlagi normiranih odhodkov. Tako se davčna osnova ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, temveč se od davčno priznanih prihodkov odšteje 80% normiranih odhodkov, ta osnova pa je obdavčena z 20%.
Za koga normiran s.p. ni primeren?
Normiran s.p. ima mnoge prednosti, a ni primeren za vsako situacijo. Tu naletimo na nekatere konkretne omejitve, specifično pri letnih prihodkih. Ti ne smejo presegati določene meje, ki je sicer odvisna od števila zaposlenih. Načeloma s.p. ne sme preseči 50.000 evrov letnih prihodkov, nad to mejo je treba dohodninsko osnovo določati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Tako za normiran s.p. prispevki niso več tako ugodni, treba bo spremeniti obliko podjetja.
Prav tako je normiran s.p. precej neugoden za tiste, ki nameravajo imeti več zaposlenih in imajo s tem povezane komplikacije. Omenimo še dejavnosti, pri katerih nastajajo znatni stroški. Prednost normirancev je predvsem ta, da imajo pavšalno obračunavanje dohodnine, kar pa je ugodno le, če je razmerje med prihodki in odhodki nagnjeno v prid prihodkom. Če ima podjetje relativno veliko odhodkov, so za normiran s.p. prispevki obračunani tako, da nimamo možnosti uveljavljanja olajšav s tega naslova. Bolj se splača navaden s.p., s katerim lahko v tem primeru znižamo dohodnino.