Arhivi Kategorije: Računovodstvo

Vse o računovodstvu.

Odkup terjatev – zakaj je to dobra odločitev za podjetje?

Za odkup terjatev se odloča vse več podjetij. V nadaljevanju članka si lahko preberete, kako ta možnost v praksi deluje, za kakšna podjetja je primerna in kakšne so njene prednosti.

Kdaj nastane terjatev?

Namen podjetja je ustvarjanje dobička z dejavnostjo, ki jo opravlja. Gre za storitve ali izdelke, ki jih prodaja zainteresiranim strankam. Podjetje v zadnji fazi stranki izstavi račun za prodan produkt ali storitev. V njem navede podatke o izdajatelju, naslovniku, storitvi, znesku ter navede rok zapadlosti računa (30-, 60-, 90- ali celo 120-dnevni rok). Stranka naj bi v tem času podjetju izplačala denar za prejeto storitev oziroma izdelek. Dokler izdajatelj računa ne dobi pričakovanega zneska, je le ta obravnavan kot terjatev.

Za kaj gre pri odkupu terjatev?

Podjetje, ki je izstavilo stranki račun, dobi od posrednika na podlagi pogodbe takojšnje izplačilo zahtevanega zneska ( v roku 2-7 delovnih dni) in mu prepusti nadaljnje skrbi v zvezi s tem. Ta možnost je primerna predvsem za podjetja, ki imajo za svoje stranke določene dolge plačilne roke.

Kaj s tem pridobi podjetje?

  • Zagotovi si takojšnji kapital, ki ga lahko investira v rast dejavnosti;
  • Ni se mu treba ukvarjati s preverjanji izplačil, ampak se lahko osredotoči na prvotno dejavnost, ki jo opravlja;
  • Lažja premostitev trenutne nelikvidnosti (zagotovljena likvidna sredstva za nove naložbe in financiranje);
  • Večja konkurenčnost na trgu;
  • Finančno varnost, saj je znano, da je v primeru naknadne izterjave možnost za uspeh čedalje manjša, dlje časa kot poteče od zapadlosti računa;
  • V primerjavi s tem, da bi vzelo posojilo od banke, mu ta možnost ponuja manj nevšečnosti, omogoča večjo fleksibilnost in je manj omejujoče;
  • Tudi dolžnik je seznanjen s sklenitvijo pogodbe, zato se vzdržuje tesen odnos s stranko.

Kako poteka odkup zapadlih terjatev?

  • Izdan račun podjetje posreduje podjetju, ki se ukvarja s to dejavnostjo;
  • Posrednik preveri podatke;
  • Odkupno dokumentacijo podpišejo vsi trije akterji: podjetje, stranka in posrednik;
  • V nekaj dneh nato pride do izplačila večine zahtevanega zneska;
  • Ko stranka poravna račun, podjetje od posrednika dobi še preostanek izplačila, odbita je le vrednost provizije.

Vseeno se nekatera podjetja nerada odločajo za odkup terjatev, saj menijo, da gre v tem primeru za nadzor nad denarjem, kar seveda ni res. Se pa ta stigma v zadnjih časih zmanjšuje in vse več podjetij se odloča za to možnost.

Vir: invoiceinterchange

Obračun plač: oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo

Plača je izplačilo/znesek, ki ga zaposleni dobi za opravljeno (navadno) mesečno delo oz. je nadomestilo za vložen trud in služi kot priznanje prispevka posameznika k poslovanju organizacije. Plača je sestavljena iz fiksnega in gibljivega dela. Fiksni del tvorijo osnovna plača, ugodnosti in dodatki.

Obračun plač

Oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo torej prejeti plačilo. Tega se uredi, ko se dela obračun plač. Plačilo za delo je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če so slednja določena v kolektivni pogodbi (npr. v naravi).

Pri obračunu plače mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Plačo lahko v nadaljevanju razdelimo na osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost ter nekatere dodatke. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Poglejmo si sestavne dele plače oziroma obračuna plač ter nekaj najosnovnejših pojmov v povezavi s plačo oziroma s postopkom, imenovanim obračun plač:

1. Osnovna plača

2. Dodatek za delovno uspešnost in poslovno uspešnost

3. Dodatki za posebne pogoje dela

4. Dodatek za delovno dobo

5. Povračilo stroškov v zvezi z delom

6. Regres

7. Minimalna plača

8. Izhodiščna plača

9. Neto plača

10. Osnovna bruto plača

Poglejmo si bolj natančno, kaj je osnovna plača.

Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t.i. Izhodiščna plača).

In še razjasnimo pojma neto  in bruto plača:

Neto plača je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračil stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki idr.).

Bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (16,10 %) ter povračilo stroškov v zvezi s delom  (prevoz, prehrana, dodatki idr.).